K tokratnem pisanju mojih tedenskih blodenj, opažanj in razodetij se spravljam tako dolgo, da sem že skoraj pozabila, ob kaj sem se namenila spotakniti. Splet okoliščin (tokrat so to začuda bili izpiti) pa je edini legitimni izgovor, ki ga lahko podam na tem mestu. Hvala nebesnim stvarnikom in slovanskim prišlekom, da je tema večno aktualna in upam, da bo moj epski poizkus vsaj komu odprl vrata v novo garderobno omaro.
Predvidevam, da se vam niti najmanj ne sanja o čem govorim. Torej...
Pred dvemi tedni sem imela to čast, da sem se lahko pridružila slovenski smetani, ki se je v čevljih z vrtoglavimi petami spotikala ob rdečo preprogo. Tovrstni dogodki so v naši deželici bolj redki, kot davnaj izumrli dinozavri, in prav zato bi človek pričakoval, da se bodo obiskovalci maksimalno potrudili in s spoštljivim odnosom počastili sam dogodek. Realnost je za moje pojme prav katastrofalna in samo potrjuje našo zakmetavljenost, ki se je očitno ne bomo znebili še naslednjih 2000 let. Hlapci smo bili in hlapci bomo ostali, peščica večernih torbic in bleščečih čevljev nam nikakor ne more pomagati.
Plesišče je bilo polno japank, hlač do kolen in vrečastih torb. Kot, da bi zvečer na plaži sedeli ob ognju in v en glas tulili: »Bolje biti pijan, nego star«, ne pa prisostvovali na modnem dogodku, katerega bo spremljal in do potankosti precenil celoten Balkan in verjetno še kakšen del Evrope. O da, primerjam nas z Balkanom in kako slaba primerjava je to. Zagrebčanke in Beograjčanke resnično poznajo pomen dresscoda in bi prej celega vola požrle kot pa se na fashion partyu prikazale v nečim iz lanske sezone.
Pri nas pa kot da ni važno. Ljudje hodijo na elitne predstave v Opera balet, oblečeni v zlizane kavbojke in pošvedrane čevlje, v dragih restavracijah se posedajo reklamne majice in poletni sandali, na modnih dogodkih pa se gnete cenenih tkanin in prekratkih oblek. Le kdaj smo pozabili pomen »tahmašnih gvantov«? Ali res ne znamo preceniti za kakšno priložnost je primerno kakšno oblačilo? Se ne zavedamo, kaj vse obleka sporoča in kako zelo je ta pomembna za ustvarjanje določene atmosfere dogodka ali priložnosti?
Za nas mislim, da je edina rešitev strogi kodeks oblačenja. Tako kot je nekoč bilo v Globalu: »Ne greš v trenerki v dvigalo in pika«. Prav tako, kot se ne bomo poročili v kopalnem plašču (razen kakšnih absurdnih primerkov, ko sta se spoznala v finski savni in želita zdaj podoživeti tisti usodni trenutek), šli na pogreb v zlatem smokingu ali igrali nogomet v obleki za astronavte. Pa saj ni tako težko razumeti, kajne?
No vsekakor pa niso vsi tako brez okusa in kljub poliesterski mori se najde tudi nekaj osebkov, ki presenetljivo dobro dojemajo dresscode, zato že manično iščem popolne čevlje za naslednji modni dogodek. Vi pa le nesite v čistilnico tisto obleko, v kateri super izgledate in ne pozabite pohvaliti mojih petk, ko se srečamo.