Končno se je začelo poletje, prav tako, kot se spodobi. Sedaj je tako vroče, da se mi že možgani kisajo. Za nekaj časa je konec vseh obveznosti in prvič po zelo dolgem času mi je celo dolgčas. Danes sem si privoščila luksuz in spala do poldneva, zjutraj tako ali tako nimam kaj početi.
Kljub temu, da je moje poletje že standardno precej klavrno, ga poiskušam čimbolje izživeti. Nekaj odmevnih dogodkov je že za nami, še posebaj privlačni za očesa in ušesa so bili tisti, ki so se odvijali na travnatih površinah, na primer Bob Sinclair v Laguni, Spoznavanje narave in družbe, morska Disconautica in letos malo bolj betonski Woodshock. Najboljše pa nas šele čaka, samo ta vikend imamo na programu tri dogodke, ki poleg dobre glasbe ponujajo še zalogo svežega zraka: Back to nature z dozo starih dobrih techno viž, Chill & Grill, ki obljublja travniške prigode in že tradicionalni Pulse v Zelenem gaju.
Zdaj zvenim kot zlajnan napovednik za vikendaško dogajanje, pa to sploh ni bil moj namen. Na kar namigujem je to, da se letos nenormalno veliko dogaja, kar je super pozitivno in je potrebno podobne dogodke čimbolje podpreti, da bomo tudi nadaljnim generacijam omogočili uživanje v naravnih danostih. Če iz gozdnatih jas skočim še med pločnike in semaforje, nikakor ne smem izpustiti dogajanja v mestu. Jaz si tega kreiram kar sama, vsak dan sproti.
Počasno ponedeljkasto popoldne je bilo ravno pravšnje za kofetkanje na obrežju Ljubljanice in načrtovanje vikend strategij. Sprehod čez ozke ulice obsijane z zahajajočim soncem razkrije mesto v njegovi opevani slavi ter ponudi pisane izložbe, ki upočasnujejo moj korak. Čisto premalokrat se zavem, kako lepa je pravzaprav Ljubljana. Torek je bil že bolj produktiven, ne samo zame, ampak še za celo vojsko mularije, ki je popivala na »plaži«. Ko je zmanjkalo tekočine, je padel še en Long Island in obvezno opazovanje mimohodov na promenadi. Sredina tedna je bila ravno pravšnja za pavzo, ogled filma in goro sladoleda, danes pa bo že stekla priprava na jutrišnji pobeg k naravi.
Da se letos resnično ne dam, dokazuje moja železna volja in party pripravljenost. Po petkovi techno veselici namreč takoj zjutraj odplujem v mednarodne vode. V Budimpešto grem namreč podpret prvega Slovenca, ki bo tam razbijal s hardcore setom. Upam, da bo poleg partya čas še za krajši potep po mestu in kakšno tekočo lokalno specialiteto, sicer pa se že veselim razgleda na prostrana madžarska polja.
Vsak dan posebaj si je potrebno pričarati, da bo prijeten in popoln. Tega mota se držim že kar nekaj časa in moram priznati, da odlično vpliva na razpoloženje in splošno počutje. Ne samo lastno ampak tudi na ljudi okrog mene. Živimo za tukaj in zdaj! Vsak dan si lahko popestrimo s kakšno malenkostjo, ki nam pričara nasmeh na obrazu - pa četudi je to le sladoledna lučka, večerni sprehod po mestu, hladna pijačka s prijatelji ali ogled nogometne tekme. Ne čakajte na vikend, uživajte že danes in kar je najpomembneje, tega se tudi zavedajte. Tudi, če ste med tistimi nesrečniki, ki do večera ždijo v pisarni, odpravite se vsaj za nekaj minut na kolo ali povabite sotrpina v sosednji lokal na pivo. Že danes zakurite žar in na druženje povabite vse prijatelje. Poletja bo še prehitro konec.