PsilonPo kulturnem udejstvovanju na Ptuju in neštetih degustacijah vina sem v petek zvečer že precej utrujena prišla domov. Iz Ptuja do Ljubljane smo se peljali štirje v avtobusu za 35 ljudi. Zanimivo doživetje. Otovorjena z mojo najljubšo rdečo potovalno torbico iz londonskega nakupovalnega centra Primark (ki je pravi raj za predstavnice ženskega spola) in mnogimi darili sem se zvalila na kavč in poklicala prijateljico, če bi šla z menoj na Ritem mladosti.
Sledil je pogovor v stilu ali se nama da iti ali sva preveč leni in bi rajši preživele večer pred televizijskim ekranom. Ponavadi je zmeraj tako, da na začetku prevladuje zelo veliko navdušenje nad nekim dogodkom, ki se počasi znižuje, ko se ta dogodek približuje. Končni sklep pregovarjanj in neodločnosti je, da bova šle, ampak ne za dolgo. Sledi tuširanje in odpiranje omare ter razmišljanje kaj obleči, ker bo zunaj mrzlo, ampak še zmeraj ne tako zelo, da bi bila potrebna zimska garderoba. Saj je uradno le poletje, čeprav je že september.
Po malce prehitri vožnji po avtocesti in ljubljanski obvoznici, ker že zamujam, me prijateljica pokliče, da ne bo možno parkirati pred McDonaldsom, saj je cesta zaprta in mrgoli policajev. Najdeva oddaljen parkirni prostor in se najprej sprehodiva do restavracije s hitro prehrano, ker sem si neskončno zaželela fish burgerja.
Kamorkoli pogledam je polno ljudi oziroma mladih pod 20 let, ki jih v roki spremlja pijača. Razmišljam, da bi tudi jaz kaj malega spila, vendar ne bo šlo, ker moram priti še nazaj domov in vinjena res ne morem za volan. Prijateljica mi poroča o izletu v Beograd, nogometni tekmi in težko pričakovanem dopustu v Grčiji. Počasi se odpraviva proti prizorišču dogajanja pred Kolosejem, kjer naju pričakajo trume mladih, ki se premikajo sem in tja, brez nekega določenega cilja. Odločiva se, da bova naredile ovinek in spremljale dogodek od strani ter se ne bova pridružile množici v ograjenem prostoru.
Ujameva skupino Dan D, ki ji sledita komentatorja Vid Valič in Ota Roš z napovedjo švedske zvezdnice Agnes Carlsson, ki na množico in tudi na naju ne naredi nekega posebnega vtisa. Še najbolj nas razgiba najbolj znani komad Release Me, ki ga vrtijo že skoraj na vsaki radijski postaji. Po končanem nastopu nekaj časa čakamo, da se začne napačno in nato pravilno odštevanje in sledi ognjemet, ki razsvetli nebo v različnih barvnih odtenkih. Prvič mi je žal, da pri sebi nimam svojega stalnega spremljevalca, fotoaparata, Nikona D90, vendar me potolaži misel, da bo kmalu Novo leto in še dovolj priložnosti za njegovo ovekovečenje.
Po tolažilnem slikanju z mobilnim telefonom se na odru prikaže skupina Big Foot Mama, ki nas ogreje s komadi kot so Črn tulipan, Vrn' se k' men, Nisem več s tabo, Ona je samo za mene in drugimi. Če se prav spomnim, bo letos 20 let kar obstajajo na glasbeni sceni. Po njihovem nastopu prijateljico skoraj prisilim, da greva še na brezalkoholno toplo pijačo, za after party v InBoxu pa je ne morem prepričati, ker jo čaka naporen delovni dan. Žal.