PsilonKo si na dnu in se ne počutiš dobro v svoji koži ter ne veš, kaj bi sam s seboj, je čas za muziko in ples. Kombinacija ravno prav športa in sproščanja, ki ti dvigne razpoloženje. Če se te črnogledost prime sredi dneva, je najboljše, da si naviješ muziko čim bolj naglas in zmotiš sosede, da ti pridejo trkati na vrata. Ko jim odpreš, se seveda delaš nedolžnega, da nič ne veš in da to pa res nisi bil ti. Ok, tole zadnje mogoče res ni dobra ideja, če želiš biti v primernih odnosih s sosedi, tako da tega res ne bi priporočala. V domišljiji si pa seveda lahko privoščite in pustite trapastim mislim prosto pot.
Tudi ne bi priporočala obiskov hladilnika in bližnjih omar s hrano, ker se bo potem spet treba spraviti v trgovino, ker ni nič zaloge za nepričakovane obiske. Tako kot obožujem nakupovanje cunjic, modnih dodatkov, kozmetike, čevljev s petko, tako tudi ne maram kupovati hrano. Vsak teden me zasujejo z reklamami o pocenitvah in krasnih akcijah, ki jih je potrebno izkoristiti, da izgubim nit. Vsaka trgovina ponuja svoje popuste in potem ne vem več, kam bi sploh šla. Bi se odpravila kar v vse ali samo v eno?! Ponavadi si napišem na plonk listek vse kar rabim, pa se potem lovim po trgovini sem in tja, ko iščem po policah kje je kaj.
Zadnjič sem se za spremembo po najbližjem sosedu odpravila v E.Lecrerc-a. Seveda me je premamila reklama, kaj pa drugega. Če ne bi bilo reklam, človek pol izdelkov sploh ne bi kupil. No, trgovina je prava paša za oči. Najprej sem se zapodila med knjige, revije in cdje. Še dobro, da sem omejena s financami, saj bi drugače odnesla domov pol trgovine. Preveč izbire in preveč lačne oči.
Zmeraj me mamijo kuharske knjige s svojimi slastnimi recepti. Ko gledam slike in berem recepte, si mislim, saj to pa ne bo težko narediti. Potem pa pridem domov in ugotovim, da mi manjka neka sestavina in se mi zaradi tega res ne ljubi še enkrat v trgovino. Naredim torej brez tega in jedi seveda manjka določen priokus, ki je bil ravno v tisti začimbi! Kuhinja je v pravem razsulu in gre mi celo popoldne. Enkrat sem imela idejo, da sem bom naučila delati potico. Saj je bila užitna, ampak vsi so rajši jedli tisto od prijateljice, ki je kuharica. In tako se je končala moja kuharska kariera. Zdaj trenutno ostajam pri tistih jedeh, ki so lahke za pripravo kot so recimo makaroni z omako iz konzerve, zelenjavne juhe, pečeni zrezki s krompirjem in drugo. Mogoče pride kdaj spet čas, ko se opogumim. Pa pustimo hrano...
Čas je za ples! V diskoteki Yucatan na Šentilju se dogajaja v podobi in stasu in glasu kraljice house glasbe, Barbare Tucker. Obožujem njene komade kot so Beautiful People, Most Precious Love, Stay Together...Čisto sem že nestrpna, da po par dnevnem premoru spet vzamem fotoaparat v roke in naredim nekaj super party fotk, ki bodo pristale na Facebooku. Na zadnje dodane slike iz party-ja sem dobila kup pohval, kar mi je dalo dodatnega zagona. So, I call my friend and say...Stop Playing With My Mind... it's time to dance and party!