Veš...

Tistim, ki ste brali Joker še na recilkliranem papirju, se bo morda kaj premaknilo, če vam omenim James-B-Jamesa in njegovo »Česar ni na internetu sploh ni!«
Ne verjamem, da bi to kupil enkrat 95., definitivno pa kupim danes. Glede na dejstvo, da naj bi www domen v kratkem zmanjkalo, to niti ni tako presenečenje. Skratka, formula »Mislim torej sem«, eee... »Cogito ergo sum« za dlakocepce, brezpogojno kapitulira. Morda »Ircam torej sem«. Ali še bolje »Uploadam torej sem«. Zato tudi ne čudi, da Gibsonovi kiberpunkovski kavboji prezirajo in pravzaprav ne priznavajo fizične telesnosti. Realnost ni pomembna. Realnosti sploh ni. Ali drugače: realnost je konstrukt. Jebeni Matrix.
Virtualnost ne sliši, ne voha, ne okuša, ne tipa. Samo gleda. Virtualnost je vizualnost. Svet v katerem vsi gledajo. Svet v katerem se vsi kažejo. Voajereji, ki škilijo čez 15 colske ključavnice in eksibicionisti, ki se razgaljajo v jpg formatu. Svet v katerem vsi vidijo vse. Panoptikum, ja. In da ne pozabim: ta svet vse rajca. V ta svet vsi hočejo. Zato da sploh so. Ker izven niso. Kako da to mislim? Pasja hrana ima ime, ostali imamo emšo številke. Vsak hoče svojih 15 minutes of fame. Pa tudi če je treba zato skočit do Springerja.
Svetova nista dva, svet je en sam. In ni tisti v katerem se zbujaš z mačkom.