Dvaindvajsetletni Ian F je eden redkih dj-jev, ki je tudi študent turistike, kjer razširja svojo razgledanost. Skromnost se izraža skozi njegovo gestikulacijo ne pa skozi gostobesednost. Globoke temne oči in črni kratki lasje so last temperamentnega in samozavestnega človeka, ki ve kaj hoče in zahteva. Hkrati se zaveda da tudi v svetu glasbe vlada darvinov zakon, da bo uspel, samo če bo dober in da bo za to potrebno še kar nekaj časa.
(OPOMBA: z njim smo se pogovarjali avgusta 2
3)
Kako bi opisal svoj stil?
Svojo glasbo nerad definiram, kem mislim, da se s tem omejujem. Kupujem tiste plate, ki so mi všeč. Tako si ustvarim nek spekter, iz katerega skušam ustvarjati nek značilno svoj sound. Sprva sem seveda šopal, kolikor se je dalo... sedaj pa se mi to zdi preenostavno in skušam izdelati kaj bolj kompleksnega. Sedaj se osredotočam na tehnično bolj zahtevne komade, morda tudi z instrumentalnimi inserti... Tako da temu lahko rečeš glasba.
Kako pa se ljudje odzivajo na to kar ustvarjaš?
Mislim, da večino obiskovalcev partijev sprva privlači, recimo temu, hard techno… Preden grem vrtet me zanima kakšen je party, kdo bo vrtel pred in za manom, v katerm delu večera bom vrtel…Doma pa zmečem v kufr plate, ki se mi zdijo najbolj primerne, od mehkejših do trših…Od energije ljudi je odvisno, kaj bom odvrtel. Tako predstavljam svoj izdelek in mislim, da je odziv dober.
Od kdaj se pravzaprav ukvarjaš z dj-anjem?
Mislim, da se je začelo okoli l. 1997. Prve izkušnje na gramofonih sem dobil pri prijateljih. Na začetku l. 1998 sem nabavil prva gramofona in mešalko, od takrat sem v temu…
Elektronska glasba in elektronska scena nasploh, sta me zanimali že prej, ker je to bilo nekaj čisto novega in drugačnega. Iz Italije je bilo čutiti vpliv takratnega progressiva, prav ta glasba mi je bila najbolj všeč od vseh raznih alter scen in me je pripeljala do techna.
Kaj pa druge zvrsti glasbe?
Všeč mi je vse: od klasike do acid jazza, ne maram pa etno glasbe, ta mi nekako ni blizu. Med različnimi zvrstmi ne delam mej. Pomembno je da je glasba narejena z umetniško žilico in iz duše, ne pa vse po istem kopitu in samo tako, da bi se prodajalo.
Kje si prvič vrtel?
V Latinu. (smeh) Na začetku sem vrtel v vseh luknjah na obali. Takrat je bilo tako, da bi jaz plačal če bi smel vrteti in mislim, da je tudi prav tako, ker sedaj znam marsikaj bolj ceniti.
Kako s tega stališča gledaš na mnogo mladih, ki se sedaj odloča za podobne korake?
Ja zdaj je to v trendu, zaradi mene naj vsi začnejo... uspeli bodo itak samo najboljši. Nihče ne bo uspel po naključju ali po sreči in mislim da niti po vezah ne…imeti moraš feeling, začutiti moraš glasbo. Veze so sicer, še posebej v Sloveniji, pomembne, vendar ne nadomestijo talenta. Tudi, če prideš preko poznanstev do dobre pozicije in se potem ne izkažeš ter ne upravičiš pričakovanj ti to prej škodi kot koristi.
Kaj pa uveljavljeni dji - koga najbolj ceniš ceniš?
Med Slovenci sigurno Tineta Kanzyanija, všeč mi je njegov stil in sem ga tudi spoznal že veliko let nazaj, hodil sem v njegov studio, od njega sem dobival veliko nove muzike, velikokrat mi je tudi dal kakšno plato, od njega sem se največ naučil…Poleg tega pa veliko delam s Psihotom, s katerim sva se spoznala v Subu… Med tujimi pa Marco Carolla, všeč mi je ker ima veliko prvin funka v muziki..., mogoče še Adam Beyer, pa neapeljčani Danilo Vigorito, Rinocerone, Gaetano Parisio...
Ali med nastopom sodeluješ s publiko?
Seveda poskušam sodelovati čim več, vendar moraš biti med setom skoncentriran, ni to kar dobra volja in akcija… Ko rolam dve uri sem po koncu isti, kot da bi odpisal kakšen težek izpit. Interakcija s ljudmi je super, sploh če je odziv pravi.
Ti je pozornost, ki si jo deležen všeč?
Seveda, vendar tega ne izkoriščam, ali bolje ko sem to naredil, sem imel kasneje slabo vest…
Poglede pa občutiš na sebi…
Posameznike ne, ker je ljudi veliko in se ne morem osredotočiti na enega samega človeka, ker je glavna točka glasba. Če pa se mi to že zgodi, mora biti posameznik zelo poseben, deklica po možnosti…
Torej se ti je že zgodilo, da je kdo po setu »priletel« do tebe?
To se dogaja vsem, skušam pa vedno biti prijazen, ker nimam razloga za nesramnost. To vsem ugaja.
Kako bi primerjal domače in tuje občinstvo, glede na to, da precej vrtiš tudi v tujini?
Slovensko publiko vsekakor najbolje poznam, vendar pa mislim, da bolj južno kot greš več je pozitive, veliko več je energičnih ljudi…Pri nas manjka eno miljonsko mesto, ker so ljudje, ki obiskujejo partije vedno isti...
Kaj pa droga tukaj in drugje?
Po ljudeh sodeč je tukaj droga manj kvalitetna, ker tu ljudje veliko pretresljivejše izgledajo. Konzumirajo pa vsi enako. Zadevajo se ga pa povsod, tudi na koncertih se ga pije.
Kako ti osebno?
Ne uporabljam ničesar nenaravnega in zlasti ne uporabljam ničesar kar tako. Plesnih drog ne uživam, nikoli niti nisem probal, ker me je na partijih vedno zanimala samo muzika.
(OPOMBA: z njim smo se pogovarjali avgusta 2
3)
Kako bi opisal svoj stil?
Svojo glasbo nerad definiram, kem mislim, da se s tem omejujem. Kupujem tiste plate, ki so mi všeč. Tako si ustvarim nek spekter, iz katerega skušam ustvarjati nek značilno svoj sound. Sprva sem seveda šopal, kolikor se je dalo... sedaj pa se mi to zdi preenostavno in skušam izdelati kaj bolj kompleksnega. Sedaj se osredotočam na tehnično bolj zahtevne komade, morda tudi z instrumentalnimi inserti... Tako da temu lahko rečeš glasba.
Kako pa se ljudje odzivajo na to kar ustvarjaš?
Mislim, da večino obiskovalcev partijev sprva privlači, recimo temu, hard techno… Preden grem vrtet me zanima kakšen je party, kdo bo vrtel pred in za manom, v katerm delu večera bom vrtel…Doma pa zmečem v kufr plate, ki se mi zdijo najbolj primerne, od mehkejših do trših…Od energije ljudi je odvisno, kaj bom odvrtel. Tako predstavljam svoj izdelek in mislim, da je odziv dober.
Od kdaj se pravzaprav ukvarjaš z dj-anjem?
Mislim, da se je začelo okoli l. 1997. Prve izkušnje na gramofonih sem dobil pri prijateljih. Na začetku l. 1998 sem nabavil prva gramofona in mešalko, od takrat sem v temu…
Elektronska glasba in elektronska scena nasploh, sta me zanimali že prej, ker je to bilo nekaj čisto novega in drugačnega. Iz Italije je bilo čutiti vpliv takratnega progressiva, prav ta glasba mi je bila najbolj všeč od vseh raznih alter scen in me je pripeljala do techna.
Kaj pa druge zvrsti glasbe?
Všeč mi je vse: od klasike do acid jazza, ne maram pa etno glasbe, ta mi nekako ni blizu. Med različnimi zvrstmi ne delam mej. Pomembno je da je glasba narejena z umetniško žilico in iz duše, ne pa vse po istem kopitu in samo tako, da bi se prodajalo.
Kje si prvič vrtel?
V Latinu. (smeh) Na začetku sem vrtel v vseh luknjah na obali. Takrat je bilo tako, da bi jaz plačal če bi smel vrteti in mislim, da je tudi prav tako, ker sedaj znam marsikaj bolj ceniti.
Kako s tega stališča gledaš na mnogo mladih, ki se sedaj odloča za podobne korake?
Ja zdaj je to v trendu, zaradi mene naj vsi začnejo... uspeli bodo itak samo najboljši. Nihče ne bo uspel po naključju ali po sreči in mislim da niti po vezah ne…imeti moraš feeling, začutiti moraš glasbo. Veze so sicer, še posebej v Sloveniji, pomembne, vendar ne nadomestijo talenta. Tudi, če prideš preko poznanstev do dobre pozicije in se potem ne izkažeš ter ne upravičiš pričakovanj ti to prej škodi kot koristi.
Kaj pa uveljavljeni dji - koga najbolj ceniš ceniš?
Med Slovenci sigurno Tineta Kanzyanija, všeč mi je njegov stil in sem ga tudi spoznal že veliko let nazaj, hodil sem v njegov studio, od njega sem dobival veliko nove muzike, velikokrat mi je tudi dal kakšno plato, od njega sem se največ naučil…Poleg tega pa veliko delam s Psihotom, s katerim sva se spoznala v Subu… Med tujimi pa Marco Carolla, všeč mi je ker ima veliko prvin funka v muziki..., mogoče še Adam Beyer, pa neapeljčani Danilo Vigorito, Rinocerone, Gaetano Parisio...
Ali med nastopom sodeluješ s publiko?
Seveda poskušam sodelovati čim več, vendar moraš biti med setom skoncentriran, ni to kar dobra volja in akcija… Ko rolam dve uri sem po koncu isti, kot da bi odpisal kakšen težek izpit. Interakcija s ljudmi je super, sploh če je odziv pravi.
Ti je pozornost, ki si jo deležen všeč?
Seveda, vendar tega ne izkoriščam, ali bolje ko sem to naredil, sem imel kasneje slabo vest…
Poglede pa občutiš na sebi…
Posameznike ne, ker je ljudi veliko in se ne morem osredotočiti na enega samega človeka, ker je glavna točka glasba. Če pa se mi to že zgodi, mora biti posameznik zelo poseben, deklica po možnosti…
Torej se ti je že zgodilo, da je kdo po setu »priletel« do tebe?
To se dogaja vsem, skušam pa vedno biti prijazen, ker nimam razloga za nesramnost. To vsem ugaja.
Kako bi primerjal domače in tuje občinstvo, glede na to, da precej vrtiš tudi v tujini?
Slovensko publiko vsekakor najbolje poznam, vendar pa mislim, da bolj južno kot greš več je pozitive, veliko več je energičnih ljudi…Pri nas manjka eno miljonsko mesto, ker so ljudje, ki obiskujejo partije vedno isti...
Kaj pa droga tukaj in drugje?
Po ljudeh sodeč je tukaj droga manj kvalitetna, ker tu ljudje veliko pretresljivejše izgledajo. Konzumirajo pa vsi enako. Zadevajo se ga pa povsod, tudi na koncertih se ga pije.
Kako ti osebno?
Ne uporabljam ničesar nenaravnega in zlasti ne uporabljam ničesar kar tako. Plesnih drog ne uživam, nikoli niti nisem probal, ker me je na partijih vedno zanimala samo muzika.