Morje

Po ""umirjenem"" prejšnjem vikendu, ko smo obiskali le pirniško Lipo in se naužili konkretnega techna, je spet prišel čas za pobeg iz pregretih betonskih konstrukcij....Mooorjeeee!
Četrtek je bil dan za obisk že znane diskoteke Crossroad, Malinska, otok Krk. Ker smo bili v sklopu s slovensko tradicijo prvi na parkirišču, smo imeli čas za nekaj poglobljenih debat ob pijači, jaz pa sem se medtem ukvarjala še s shirano hrvaško mačkico, ki je po nekaj koščkih salame postala moja najboljša prijateljica. In ne, nisem še plešasta po igranju z njo, kot je namigoval eden od udeležencev naše mini odprave. 

Ker imajo v dotični diskoteki velike težave z domačini, ki besno podpisujejo peticije za zaprtje kluba (bog ne daj, da bi turisti, od katerih živijo, imeli kakšno možnost zabave!), so se v klubu odločili za premik plesišč – house je ostal spodaj na ""terasa flooru"", medtem ko so techno iz strahu pred Rushevim mučenjem zvočnikov premaknili v zgornje nadstropje. Rezultat tega je bila odlična zabava na terasi in norišnica v diskoteki. (besno sikanje stroboskopa, nehumana glasnost, nepregledna množica napol golih raverskih telesc, vročina za popi***t). Tako smo se tudi vsi štirje slovenski partyzani, kljub temu, da vsi favoriziramo hard techno, po odličnem Ogijevem setu pobrali na house. Spodaj je najprej množico zabaval Luca Montecchi (Hrvat, ne Italijan, kot bi morda kdo sklepal po imenu), potem pa Shark, naše gore list. Tako prijetnega housea, čistega, poletnega, neizmaličenega s progresivnimi ritmi, že dolgo nismo slišali, medtem ko je zgoraj Rush odvrtel brutalno trd set, ki ga na slovenskih tleh najbrž nikoli ne bomo imeli priložnosti slišati.

Po spontani (hehe Miša, le kaj nama je bilo?) kopeli v malem bazenčku s peno na spodnjem plesišču – ki ga vsem močno odsvetujem – smo počasi omagali. Jaz predvsem zato, ker mi je premetavanje v peni po enormnih količinah alkohola pustilo posledice v obliki razpadlih čevljev, premočenih hlač in prezeblih nog. Ko pena razpade, ostane namreč nadvse neprijeten občutek, da si se namakal v ledeno mrzli vodi. Bljak, never again.

V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili naravnost na naslednjo postajo našega romanja – Rovinj. Po lanskoletnih izkušnjah s Summer Gatheringa smo namreč ugotovili, da je čista zmaga priti na kraj zločina že dan prej, na prijetno parkirišče v senci borovcev, neposredno pred vhodom v Monvi. Tam smo tudi prišli do nekaj uric zasluženega počitka - babe na plaži (ker se je seveda treba vreči v morje takoj ko ga zagledaš), mačota pa v avtu.

Potem je sledil standarden potek dogodkov – zajtrk, kopanje, sončenje, debiljade, kosilo, kopanje, sončenje, debiljade, itd. Ko se je spustila tema, smo začeli s hauba partyjem pod borovci. Nadvse prijetna družbica (z občasnimi obiski opotekajočih se Slovencev, ki so vztrajno kapljali na prizorišče) s potoki pijače je naredila ta del večera najboljši del Summer Gatheringa. Na sam party smo se spravili okrog polnoči. Temple je bil že precej poln in močno sem upala, da bo tako tudi ostalo. Žal sem se motila. V nekaj minutah po našem prihodu se je celoten prostor znova spremenil v človeško morje z nebrojem slovenskih rib. Dodatni gori zvočnikov pred odrom sta mučili ušesa, če si se samo sprehodil mimo njiju, če pa si stal ob strani, so odboji zvoka od stene povzročali slabost. Auch.

Klima se je znova izkazala za nepotrebno kurjenje energije, saj je zalegla toliko kot nič. Nepopisna zakajenost prostora ravno tako ni pripomogla k prijetnemu počutju, zato smo se po hitrem postopku (torej po dveurnem poslušanju Hertza – dober, zelo dober, a nikakor izstopajoč) prebili iz gneče v amfiteater. Tam smo nekaj časa uživali ob kino predstavi na platnu, kjer so prenašali dogajanje na nabito polnem techno plesišču ob Tinetovem setu, potem pa se nepreklicno pobrali s partija, na odlično pizzo v Monviju, do avta in via Ljubljana, ob 4h zjutraj.
Najbrž nam super žur na Summer Gatheringu pač ni usojen, verjamem pa, da smo bili v manjšini. Vseeno pohvale našim za ves trud, party je bil za kriterije povprečnežev odličen. Meni osebno pa bo od vsega skupaj najbolj ostala v spominu enkratna zabava ob opazovanju plesalk na kockah. Saj vsi vemo, napol nage dolgolaske, ki besno razmetavajo svoje ude pol metra naokoli, pri tem pa kot da plešejo na neko čudno glasbo v svoji glavi...Prijelo me je, da bi šla do ene izmed njih, jo pocukala za visoko, z bleščicami obloženo peto in ji rekla: ""Uhvati ritam"".
No ja, bo že bolje, nek drug vikend, nek drug party.

Za konec pa še: Veste, kakšna je razlika med belo in črno kravo? No, ni je. Bela reče Muuu, črna pa: Muuu, muthafucka! 