Final Flash

Že tretji kratek skok na morje letos. Tokrat predvsem delovnega značaja. V sredo prva postaja v prelepem Piranu in takoj skok do Novigrada na rojstnodnevno zabavo ob doma pripravljeni indijski hrani. Po vrnitvi v Piran je sledilo nočno kopanje (po steklenici višnjevega žganja) ob 4h zjutraj.
V četrtek sem si vzela ""dopust"" od vseh priprav na soboto in dan preždela na plaži, do večera, ko se mi je pridružil preostali del naše ekipe. Ponovno snidenje po doooolgih 24 urah smo proslavili na piranski obali, kar je trajalo do 7h zjutraj. Hvalabogu za telefone s fotoaparatom, ki so mi kasneje malce razjasnili dogajanje.

Po grozljivo kratkih dveh urah spanja smo se vsi zmačkani spravili na uradno FFA tiskovno konferenco v Izolo. V družbi Izraelcev in ostalih nastopajočih na Final Flashu (in ob strahotno majhni udeležbi novinarjev) smo se dobro zabavali, potem pa se odpravili na sestanek v Ambasado, pa na kosilo, pa na še en sestanek...V Piran smo se vrnili ravno dovolj zgodaj za skok v vodo in pregrešno drago kavo v Cafe Teatru, ko nas je kratka ploha pregnala s plaže.
Sledila je premestitev iz Pirana v Koper, kjer nas je čakala malce bolj prijazna ureditev bivalnih pogojev (če odštejem dejstvo, da stanovanje v Kopru ni premoglo tuša) in po krajšem druženju zaslužen počitek pred velikim večerom. Naslednji dan smo se vsi zbudili s cmokom v grlu in želodcu - danes je Final Flash. Po mesecih priprav je ta dan končno prišel.

Del naše skupinice je odšel na priprave v Ambasado, od koder se potem niso premaknili ves dan, da so uspeli pripraviti prostor. Ostali, malce bolj zabušantsko nastrojeni, smo se premaknili v Izolski Cyber Cafe za še zadnje detajle v zvezi z guest listami, potem pa smo se deklice prestavile kar na belvederske bazene, naša šoferja pa malce nižje, do morja.
Ob 16h se je pričel uradni preparty na bazenu. Kljub odsotnosti večine napovedanih djev (obtičali so v gneči na cestah) je Replacement (ki je bil replacement za vse odsotne hihihihi) poskrbel za odlično glasbeno ozadje, ki je namakanje v ljubkih bazenčkih olepšalo do te mere, da smo vsi dobili občutek, da smo na MTV beach partyju.

Praznovanje rojstnega dne enega od ""naših"" je bilo krivo, da se je naša povečana družbica v Ambasado prestavila v oblaku alkoholnih hlapov. Razkropili smo se vsak po svoje in se kasneje bolj ali manj uspešno uspeli najti v klubu. Z našo porno divo sva izvedli spektakularen podvig – britje nog na ženskem wcju, pet minut pred uradnim odprtjem kluba.
Naš techno zmagovalec serije SYLD Deci Bell je imel smolo, da je vrtel prvi, kar je imelo katastrofalne posledice, saj je bil najtrši dj večera in njegov set ni prav nič ustrezal zgodnji uri. Malce prilagajanja ne bi škodilo. Po njegovem nastopu je sledil Nemec D. Diggler, še prej pa nastop frizerjev Marka Matjaža. Sama revija je bila zanimiva, saj so modele (napol gole deklice bujnih las) na odru dejansko ostrigli, ne pa samo prelili z decilitri barvnih sprejev, kot sem osebno vajena iz preteklih podobnih performansov. Po opravljenem delu so skupaj z modeli zaplesali na posebej za njih spraznjenem odru. Ob tej priložnosti se moram opravičiti vsem flešerjem, ki smo jih pregrobo pometali z odra, a hkrati naj poudarim, da je do tega prišlo le v primeru, ko si osebki niso dali prijazno dopovedati, da se morajo nemudoma odstraniti in da je za njih bolje, če poslušajo nas, kot pa če jih z odra spravijo dvakrat večji redarji. Kakorkoli, prvi nastop večera je uspel, Diggler pa je kljub opornici na levem zapestju odvrtel zelo plesen in funky set. Sledil mu je Ian F ob pomoči Toxic Elementa, potem pa je bil že čas za naslednjo modno revijo hrvaškega oblikovalca Ivana B., z verigami, usnjem in vsem, kar pač spada zraven.

Za njimi je za glasbo skrbel Američan John Selway, za mene najtežje pričakovan dj večera. Kljub strahovom, da bo vrtel pregloboko za skurjene glave (česar sem se bala že pri Digglerju), je več kot izpolnil pričakovanja in z nekaj pametno razporejenimi hitiči vse spravil na že tako nabito polno plesišče. Pohvalo pa si 31-letnik zasluži tudi zaradi razmetavanja za konzolo med vrtenjem, kar je marsikoga še dodatno razvnelo. Ni lepšega kot gledati dja, ki pri svojem delu zares uživa, pa vseeno svoje delo opravi na ravni pravega profesionalca.

Sledila je še zadnja modna revija, tokrat inspirirana s tropsko džunglo, mladih kreatork Tine in Mateje, ki sta kolekcijo tudi sami predstavljali. Nato je za gramofone stopil Španec Paco Osuna, ki je vrtel malce bolj lahkotno od svojih predhodnikov, imel pa je tudi težave s Final Scratchem. S Selwayjem sva se strinjala, da ta kos tehnologije ni vreden motanja okrog opreme s kupom kablov, kar moti oba dja, ki vrtita pred tabo in za tabo, pa tudi ne živcev pred nastopom, ali bo stvar sploh delovala tako kot je treba. Kakorkoli že, za Osuno je nastopil ljubljenec flešerk – Psiho. Njegov set smo žal spremljali le z enim ušesom izza šanka, kamor sem odpeljala Osuno in Selwaya na zasluženo pijačo. Na tem mestu grajam nesposobno osebje za šankom, ki ni znalo ravnati z denarjem, pa tudi hitrost ni bila njihova vrlina. Ravno tako si deklice niso znale razporejati dela, tako da so nekateri na pijačo čakali veliko predolgo, tudi ubogi nastopajoči niso bili izzvzeti. Zelo smo pogrešali našega najljubšega AG natakarja Luko!!!

Po Psihovem setu sem se uspešno rešila ženitnih ponudb Španca in se spravila poslušat njegovo sonarodnjakinjo Pelacho. Edina ženska predstavnica na techno plesišču je vrtela malce starejšo glasbo, kar pa je bila dobrodošla sprememba. Po njenem nastopu je prišel naš priljubljeni Mariborčan Flis in spektakularno zaključil večer, za zadnji performans pa sta poskrbela naša neuradna go-go plesalca, ki sta se razplesala kar za konzolo in požela slave smeha in ploskanja. Še zdaj me boli trebuh od krohotanja, carja sta!

Zaključek na technu je bila ponovitev predstavitve komada dj Psihota z vokali našega MC Flasherja, ki je med Psihovim nastopom komad odpel tudi v živo, pa tudi sicer je svoje ""jodlanje"" vso noč opravljal brez napak. Priden Simon!
Nekaj po deveti uri smo se pobrali ven in se z nasmehi do ušes odpravili v Koper, od tam pa po nekaj urah spanja v prestolnico.
Final Flash je bil letos za naš krog ljudi cela zmaga, sicer pa verjamem, da so mnenja deljena (vročina na techno flooru je bila res neznosna, kopali smo se v lastnem potu, moja črna oblekica pa se je zlila z mojo kožo, da sem jo zjutraj praktično lupila s sebe). Žal mi je le, da nisem uspela preveriti dogajanja na ostalih plesiščih. Pa drugič.