Pretekli vikend nam vreme ni bilo naklonjeno, saj smo ze v petek zvečer, ko smo obiskali Mambo kot del predigre za sobotno Lipo, postali zrtve nevihte. Eh, voda je voda, in če nam ni usojen obisk morja...
Sobotni dan je tako minil v plohi kletvic, namenjenih nesposobnim voznikom na mokrih cestah in nekaj pravih, mokrih plohah. Ko je padla noč, je napočil čas za večerjo v odlični restavraciji (ne smem delati reklame, ampak panna cota je bila tako dobra, da še zdaj sanjam o njej) v neposredni bližini kraja zločina, na katerega smo se uspeli prikazati okrog pol polnoči in naleteli na polno parkirišče (avtomobilov in pijancev :)).
Poln želodec mi ni dovolil hauba prepartyja, pa tudi line up nastopajočih je bil predober, da bi zapravljala čas ob vodki na parkirišču, tako da sva se z ""našim"" Paulom po hitrem postopku odpravila proti vhodu. Presenetljivo je bila Lipa že precej polna, a niti približno nisem slutila, da se bo že čez nekaj ur še bolj napolnila, do skoraj neznosne gneče. Prvi je vrtel dj Flis in s svojo glasbo skoraj vse ""popeljal"" na plesišče, mi pa smo trmasto vztrajali pri šanku ob pregrešno dragih Smirnoff Ice-ih (tukaj moram še malce zakleti – porkamadona, energy drink prodajajo po ceni najbolj znanega, pa mu ni niti od dalec podoben...grrrr). Devica Helena, ki je nasledila Fliskota za gramofoni, je prijetno presenetila, vsaj mene, ki je nimam v prevec dobrem spominu, sledil pa ji je rojstnodnevni slavljenec , logaška žival, naš prijatelj Darko, znan tudi kot Numarexov ata. Ob tej priložnosti mu voščimo še na mnoga leta in mu poklanjamo DJ Rusha in skladbico ""I love you"". Zavrtel si jo je pa kar sam hehehe.
Ob 3.3
je končno nastopil gospod Langley, ki ves večer ni mogel zbrisati nasmeha z obraza ob pogledu na napol gole najstnice. Grdi, grdi Paul, kaj pa tvoja žena?! Po daljšem posvetu na to temo sva se odločila, da je treba začeti z izvozom slovenskih rejverk na angleška tla, saj so po njegovih besedah v tamkajšnjih klubih v veliki manjšini med gručo pijanih rdečeličnežev.
Prvo uro svojega nastopa nas je razveseljeval s čikaškimi zvoki, po katerih je svojim oboževalcem najbolj znan. Kot bivši hiphop dj se v teh vodah najbolj najde, seveda pa ni pozabil na želje slovenske rejvadi in drugo uro razbijal, kot se za naše razmere spodobi, čeprav vsem to ni bilo všeč. No ja, tak pač je, če vam ni ustrezalo, ste imeli še vedno na voljo spodnji Exforium house floor. Osebno sem ga obiskala le enkrat za pet minut, saj je bila tudi tam nepregledna množica ljudi.
Strahotna vročina v zgornjem nadstropju me je prisilila k sedenju, saj kljub dotoku svežega zraka z odprte terase nisem upala preveč izkoriščati te ugodnosti, ker se pred Sindustryjem nikakor nisem nameravala prehladiti. Tako smo z nekaj sotrpini malce opazovali mimoidoče, predvsem že prej omenjene najstnice in med njimi dva mladeniča, ki sta si očitno za ta večer sposodila veveričje kostume svojih kolegic (ali pa sta si jih sešila sama hihihihi). Pohvala za samozavest, graja za okus. Fashion police alert!!!
Daniel Gloomy, ki mu je znova pripadla čast zaključiti večer, ni razočaral (tako množico plesalcev je pač težko razočarati), vendar nam moči niso dopuščale, da bi ga poslušali v celoti, kaj šele, da bi zdržali do Synaptic zaključka v dopoldanskih urah na spodnjem plesišču. Po novodobni slovenski techno himni (za tiste, ki nikoli niste priznavali Lanicorja, ali pa celo, bognedaj, Gatexa) Mission Ecstasy, smo se podali v oblačno jutro, posteljam naproti. Veselimo se že ponovnega obiska Mr Jackstarja čez dva meseca, do takrat pa se bomo odpravili na še kar nekaj techno veselic. Prva je seveda Sindustry. Wuiiiiii!!!
PsilonGalerijaEventiNagradne igreNoviceBlogReportMusic