V petek smo se za nekaj ur preselili v mesto techna. Pravzaprav smo fizično ostali v Ljubljani, vendar pa smo se podali na ekspedicijo v Tekknopolis v Media Parku, kjer so nam obljubljali kar tri tuje jahalce plošč, poleg seveda že preverjenih slovenskih tehnažarjev. Za del naše ustaljene party ekipe je bila to tako ali drugače precej delovna noč, a smo kljub temu uspeli najti nekaj trenutkov za odlom. Dodati moram, da nekateri morda skoraj preveč uspešno, haha.
Sama sem party zares začela doživljati šele okrog polnoči, ko sem na prizorišče uspešno dostavila trojico izgubljenih v podobi Slobodana in njegovih dveh (2!) spremljevalk, družbo pa sta mi delala brata Rodell. Tako sem bila žal prikrajšana za nastop gospodiča Raydena in gospoda Gloomyja. Sicer pa sem omenjena slišala že tolikokrat, da večje škode z moje strani ni bilo.
Šved je vrtel dobro, folk je definitivno spravil na plesišče, vendar pa se meni osebno ni kaj preveč vtisnil v spomin. Globji vtis je pustil Dean Rodell s svojim enournim setom v živo. Še je upanje za britanski techno!
Za njim je kontrolo nad gramofoni prevzel že žbljn-krat slišani Jamie Bissmire, ki ga je po vsesplošnem šušljanju pričakoval največji odstotek obiskovalcev. Jaz definitivno nisem bila razočarana - kljub temu, da sem ga imela čast slišati že ničkolikokrat. Upam pa, da njegovi oboževalci, ki morda še niso imeli te sreče, tudi ne. Kot zanimivost naj omenim še, da se je stric odločil nekako nagraditi svoje zvesto slovensko občinstvo in nam bo v ta namen pripravil nekaj zelo zelo posebnega, morda ob svojem naslednjem obisku, morda že prej. Vsekakor velja, da: watch this space!
Po krajšem menjavanju za gramofoni z dj Flisom, je slednji prevzel krmilo v svoje roke in več kot dostojno zaključil večer. Za mnoge prezgodaj, a žal ne moremo proti temu nič, razen da odidemo na after. ;)
Noč se je že prevesila v sončno jutro, ko smo se najbolj vztrajni odpravili novim zmagam naproti v bar Mambo, kjer smo ob house/progresivnih ritmih pridno praznili zaloge pijače. Tik preden smo popolnoma omagali, smo izpolnili še že prej izrečeno obljubo in mladega dj Raydena lastnoročno dostavili v domače kraje, na sončno gorenjsko.
Ob vrnitvi pa smo seveda vsi hitro popadali v horizontalo (jaz na primer za neprekinjenih 18 ur).
Na kratko: dober party, dober after, dobro vse.
Se priporočamo za še kaj podobnega v prihodnosti.
