Vinyl

Torej, kdor še ne ve: to je uvod. Zdaj mora pisec naložiti nekaj dovolj zanimivega, da ne bo nihče nehal brati nekje na polovici tega stavka. Humoristični vložki zadnje čase ne uspevajo preveč dobro, citati so baje za ljudi brez svojih idej, klasični “kdo-kaj-komu” je pač klasika. Ker pa bi avtor rad pustil vtis rutiniranega poznavalca, bo morda še najbolje, da se držimo tega kao zafrkantsko sarkastičnega tona.

Stvar je sicer enostavna: če ti ne uspe napisati pametnega uvoda v sedemnajstih poskusih, ti najbrž ne bo uspelo niti v osemnajstem. Kakorkoli že: bila je to sobota četrtega decembra in znašli smo se v povsem nepričakovani gužvi pred Lipo. Očitno si je precej ljudi po celotedenskem znašanju nad kavčem, zaradi neprestane “megla, mraz, dež” klime, zaželelo malo razmigati in sprostiti odvečni pritisk.

Vinly Promotions večer je očitno bil dobra vaba, saj so obiskovalci klub dodobra popolnili. To je bila zmes redkih pravoverih dudarjev, mnogih lepih sosed, skulirancev s sončnimi očali, lepotičk v petah in ostalih partyzanskih življenskih oblik. A to sploh ni bistveno, ker so bili tam vsi itak zaradi glasbe. Morda ne prav vsi, ampak tako se vsaj lepše sliši. Bisto je menda očem skrito in tokrat je to kar držalo, saj je bil zrak naelektren s pozitivno energijo. Prav to pa je prvi znak dobrega partija.

V kletnem Trancegalactica priveeju (spelling dvakrat preverjen) so se ušesa naslajala nad podvigi Floaterja, Allya, Elyksirja in Krissmana. Ne vemo zagotovo če je najglasnejše krike odobravanja požel prav Elyksir, ampak je pa veliko ljudi bilo zadovoljnih, da je svoj set začel že pred tretjo.

Na Vinly main flooru so se potili Gavio, Lucien Foort in Eddie F. Nizozemec Foort si je v dobrih treh urah privoščil precej eksperimentiranja nekje med hausom in progresivo ter se na kratko potopil tudi v brake ritme. Večino je raznoliki set več kot zadovoljil, posebo pa so temperature dvigali vložki ala “…let`s come together, right now, in sweet harmony…”. Tak Lucienov pristop k ustvarjanju glasbe niti ne preseneča, če pomislimo na desetletje trajajoče šolanje v glasbeni od njegovega devetega in začetek djanja že od štirinajstega. Leto nazaj je prvič vrtel v Sloveniji za enakimi gramofoni in navdušil s svojo energijo in poskakovanjerm za mikrofoni. Natrpana klub nakazuje, da si že pridobiva zveste poslušalce in če se bo trend nadaljeval bodo naslednje leto Lipine stene gotovo preozke. Nadaljeval je Eddie F (the fish, če vam je ljubše), ki je zadevo najprej malce umiril, ampak jo tudi kmalu razvnel v povsem svojem stilu ter utrudil tudi tiste z največjo zalogo energije. Večeru je piko na i postavil i99ycam s svojimi video ižživljanji, saj so bila prava osvežitev po neštetih nočeh zafilanih z dvema zaloopanima sekvencama.

Morda bi kdo od obiskovalcev kaj pograjal, verjetno bi lahko kdo še kaj pohvalil, amapk se bomo raje držali načela manj je več. Party je bil celotno gledano dober in pričakovana terapija je delovala. Ob prvi kavi je debata tekla s piskanjem v ušesih a nasmehih na ustih. In to je tudi vse kar šteje.