Naporen vikend je za nami. Prvi v novem letu, pa smo si ga že vzeli totalno na hard. Petek je bil dan za odpravo na sever Avstrije, natančneje v kraj linškega peciva (Linz :P). Zakaj smo rinili tja? Ker v naši prelepi domovini po novem letu ni bilo ničesar vrednega obiska na jedilniku. Pa smo šli pogledat naša dva britanska prijatelja v klub Tunnel, saj ju skupaj še nismo slišali vrteti in se nam je zdelo, da bi znalo biti zabavno.
No, saj po svoje je tudi bilo. Po peturni vožnji in beganju po mestu kljub natančnim navodilom smo klub našli s pomočjo mojega spomina (tam sem bila že davnega leta 2
) in ustrežljivih meščanov. Klub je moje party sotrpine brez izjeme razočaral na vsej črti, jaz pa, ki sem vajena vsega hudega, sem ga mirno proglasila za linško Metelkovo. Ta častni primerjalni naziv si Tunnel zasluži predvsem zaradi prelepega razpadajočega interiorja in publike, ki jo gosti. Nametani z vseh vetrov, na pogled povsem neopazni, zjahani od nelegalnih substanc pa veeeelikooo bolj kot pri nas. Vse postane jasno, ko začne na videz privlačna deklica glavo riniti v zvočnik, od katerega smo vsi količkaj pametni stali vsaj 2 metra stran. Ah ja.
No, vsaj glasbeno smo bili potešeni, saj sta Jamie Bissmire in Paul Langley razturala vse 4 ure, ki smo jih preždeli v napol praznem klubu (krivdo za slab obisk pripisujem Marcu Baileyju, ki je po naključju gostoval v konkurenčnem klubu nedaleč stran), veliko bolje, kot sta si to upala kjerkoli pri nas. Ker pa smo si vsi morali popraviti slab okus, ki ga je pustil klub, smo se štirje Slovenci in dva Angleža zjutraj pobrali (ob hardcorovskem razbijanju dveh domačih djev) še na mini after party v hotel. Ura in pol smeha ob spremljavi najnovejših mtv videospotov je minila, kot bi mignil in bil je skrajni čas, da se poberemo v belo Ljubljano.
Poti nazaj skoraj ni vredno opisovati, naj bo dovolj le podatek, da smo jo kljub izmučenosti in pomanjkanju šoferjev, ki ne bi kinkali za volanom, srečno primahali nazaj v domače kraje.
Po trournem spancu pa sva pobudnika odprave že šibala na nov žur – Breakthrough techno v K4. Tam sva kljub dobri družbi, prijetnemu umirjenemu technu (v primerjavi s petkovim) in obilici tekočih zadev zdržala le nekaj ur. Ob 1.3
je bil že čas za burek in ponovno regeneracijo. Pa saj bo žurov še na pretek, sploh v K4.
Veveričke, pazite se Langleyja v februarju!!! :)