Ferry Corsten. Edini trens dj, na katerega bi se mene potencialno dalo spravit (khm, ne ravno nanj, na zur kjer bi vrtel, sem mislila :)). In glej ga zlomka, ravno njega pripeljejo v Lipo. Nisem imela več izgovorov, treba je bilo iti na svoj prvi pure trens žur. Do sedaj sem že prisostvovala trens plesiščem na nekaterih festivalih, a nikjer nisem bila prisotna več kot nekaj minut skupaj.
V ponedeljek pa naj bi trens poslušala najmanj 6 ur, česar me je bilo kar malo groza.
Ob našem standardno glamuroznem prihodu na Lipino ‘’varovano’’ parkirišče smo bili presenečeni nad nizko koncentracijo parkiranih avtomobilov, kljub relativno pozni uri. V upanju, da se bo situacija sčasoma spremenila, smo se v avtu odločili uničiti zalogo alkohola, preden bi od ultra nizkih temperature zmrznila. V uri in pol smo ob povečani družbi (2 spredaj, 4 zadaj) uresničili našo namero in se dodobra segreti oddrsali proti vhodu. Za spremembo na vratih ni bilo klasičnih zapletov z nestrpnimi varnostniki in gručicami živčnih rejverjev. Znotraj Lipe pa tudi ne. Skozi noč je bilo plesišče lepo napolnjeno, zgornji del kluba pa je ostal zaprt. Presenečalo me je le vzdušje na plesišču, saj tako enotnih odzivov na žurih nisem videla že zeeeelooo dolgo. Izgleda, da je trens publika res skupek najmiroljubnejših in samozadovoljnih žurerjev, saj ves večer ni bilo zaslediti niti enega incidenta, široki nasmeški pa so konstantno razsvetljevali prostor.
O glasbi sami nimam kaj dosti povedati, saj sem dokončno ugotovila, da pocukrane sladke melodijice in plavajoče pavzice med 1
minutnimi komadi niso zame. Tudi pregrešno draga ponavljajoča se naročila na šanku niso pomagala. Zato sem večino noči presedela na udobnih, za spremembo pretežno praznih kavčkih. Velik plus pa si kljub vsemu zaslužijo: Nori Shane 54 (kanta za smeti in dežurni jebač!!!), zabavni MC Urbano (bolj si tiho, rajši te imamo), trens publika (kje so rooookeeee!), Elyxir (the so-called no.1 trance dj in Slovenia – heh, pri tej konkurenci...) in vsi videni partyzani, mnogi od njih ne-trenserji.
Ne upam si niti pomisliti, kako bi bilo, ko bi se na tem žuru res zbrali SAMO pravi trens pristaši, že tako se je priljubljeni Ferry izkazal za ogromen organizacijski minus. Žal. Upam le, da to ne bo ustavilo organizatorja, da bi prenehal s trens veselicami. Kdo bo pa potem poslušal zamorjene trenserje, kako jih naša party scena zapostavlja?!
PsilonGalerijaEventiNagradne igreNoviceBlogReportMusic