Downlands večeri že nekaj časa slovijo kot odlične tehno veselice z izbranimi glasbenimi gosti. Seveda smo se tudi v naši (za ta večer malce okrnjeni) družbi že precej veselili prvega slovenskega nastopa Torstena Kanzlerja ter njegovega pajdaša, pri nas že skoraj rezidenta, Viperja XXL.
Ko sva z uslužbenko legendarnega kluba malo pred deseto uro prispela pred klub, se je zunaj kar trlo tehna lačnih mladcev in mladenk, seveda vseh v pravi rejvarski opremi. Ravno ko sva se kobacala iz avta, sva bila priča zanimivemu dogodku. Naj na tem mestu apeliram na vse - ne nasedajte raznim "prijateljem" od organizatorjev in varnostnikov! Zavedajte se, da redarji tega praviloma ne počnejo, saj lahko hitro izgubijo službo!
V ojačani postavi smo kmalu po vstopu v klub zasedli prve bojne linije ob šanku in poslušali ogrevalni set sicer divjega, a tokrat zelo umirjenega Daniela Gloomya. Za njim je na glavnem plesišču začel vrteti Ulix, ljubitelj zračnih kitar in tehnično eden najbolj podkovanih slovenskih DJev. Svoj set je lepo stopnjeval, dokler ni za mešalno mizo stopil dolgo pričakovani Torsten Kanzler. Čakanje je bilo poplačano! Ekstaza brez praškov in alkohola. Zmaga! Tako lepega hard in driving tehna že dolgo ne. Slin!
Vmes sem parkrat šel preverit, kaj se dogaja na malem "newcomer" plesišču. Uspel sem slišati tri nadobudneže. Pette Vaydex je pošteno prevetril ozvočenje in je za rano uro zastavil morda kar preveč konkretno. Reakyevi seti so mi bili od nekdaj ljubi in tudi tokrat je bilo tako. Zelo melodičen tehno podkrepljen z nekaj hitiči in gromkimi bas linijami! Krokz pa je v svojem live setu samo še potrdil svoj talent in smisel za humor, saj je v brutalne ritme spretno vpletal tako sample iz znanih telefonskih zajebancij kot tudi folk glasbo naših južnejših sosedov, kar je z dvignjenimi rokami pozdravil predvsem športno oblečeni del občinstva. Kozarci so vseeno ostali celi.
Pa se vrnimo na glavno plesišče. Torsten Kanzler je kljub zaposlenosti pri mixanju vseeno našel čas za koketiranje z občinstvom in za objemanje svoje drage. Z rahlo zamudo ga je končno uspel spoditi Viper XXL, ki ga je pričakoval predvsem mlajši del občinstva, saj je v naših koncih precej reden gost na težkotehničnih veselicah. Začel je tam, kjer je Kanzler nehal - in potem je samo še stopnjeval in ubijal. Lepo oprano brez mehčalca. Pohvalno! Žal so divji ritmi zahtevali svoj davek in kot že nekajkrat dosedaj, nama ni uspelo pričakati logaške živali Numarexa. Vseeno pa sem prepričan, da je zadano nalogo izpolnil z odliko, saj je bil pred setom zelo razpoložen in je komaj čakal, da stopi za gramofone.
Po odhodu je sledil obvezen postanek pri našem uradnem dealerju za burek (dejmo Olimpija!) in nato na poti domov še kratek krog pred dvorano Tabor. Na koncu sva se skoraj mrtva zavalila v posteljo. Super večer s super glasbo! Dejmo Downlands, mi vas mamo radi!
PsilonGalerijaEventiNagradne igreNoviceBlogReportMusic