»Nihče, v nobenem žanru glasbe, umetnosti vrtenja plošč ne potiska tako daleč, kot Richie Hawtin.« (Revija DJ Mag, lestvica 1
najboljših DJ-ev).
Hawtin živi v povsem edinstvenem okolju. Njegovo bivališče se namreč nahaja nasproti hrumeče tovarne, sredi robustne industrijske cone v Ontariu. Hiša, v kateri prebiva, je bila nekoč gasilska postaja, danes pa je preurejena v minimalistično rdeče-črno gnezdece, pod katerim ždi vrhunsko opremljeni studio – epicenter Hawtinovega življenja.
Glasbeni začetki so Richija Hawtina odpeljali na stranpota že v mladih letih. V časih, ko so njegovi sošolci poslušali rock"n"roll, je Hawtin zanimanje usmeril v tehnologijo in sčasoma pričel z ustvarjanjem prvih melodij. Sprva predvsem elektro in breakdance, kasneje so ga navdušili progresivni zvoki skupin Tangerine Dream in Kraftwerk, vključno s staro detroitsko tehno šolo, ki mu je pomenila popolno nasprotje domače scene v Ontariu.
Da bi kreativno energijo kar najbolje usmeril, je pričel aktivneje delovati kot didžej tudi v samem Detroitu, s tem pa si je priskrbel odlično odskočno točko in vedno več vabil, kar ga je prisililo, da je v drugem letu študija zapustil univerzo v Windsorju, kjer je študiral film in se popolnoma posvetil glasbi. Nastope je razširil nad celotno Ameriko in Evropo, obenem pa aktivno promoviral domači glasbeni ceremoniji Heaven & Hell in Spastik.
Skozi leta je Hawtin prečistil svoj zvok in nadgradil znanje, ritem pa preusmeril v prepoznavni minimalistični tehno. Ob souporabi dodatne tehnologije in efektov je nastope vidno ločil od tipičnega didžejanja, kar so navdušene množice evforično sprejele predvsem na festivalu v Glastonburyju leta 1995, ko je Hawtin izvedel spekatkularni šov Plastikman Live, ki se ga z nasmeškom spominja še danes.
Od tu naprej Hawtin vedno ustvarja impresivne nastope, tako svojevrstne, da so si pridobili kar lasten podžanr. Hawtinu klasično didžejsko miksanje ni dovolj, zato je k vrtenju iz vinilk dodal še realnočasovne digitalne efekte: prevrtavanje, filtre in zamike. Sam je označil te nastope kot »decks and effects«, po uporabi mešalnih miz in posebnih efektov. Končni rezultati so Hawtina torpedirali med zvezdniška imena elektronske glasbe, za njegov nastop pa se potegujejo številni svetovni klubi.
Z zadnjim izidom DE9, Hawtin prikazuje lasten razvoj v glasbeni sferi. Album vsebuje mikse in manipulacije, ki poleg njegovih lastnih kreacij, vključujejo še somišljenike Carla Craiga, Theorema in Stewarta Walkerja. Njegovi zadnji nastopi vključujejo še en nov sistem, imenovan Final Scratch, preko katerega Hawtin kontrolira digitalno glasbo iz računalnika in jo predelano spušča v miks skupaj s standardnim analognim vrtenjem vinilk.
Hawtinov cilj je jasno zagledan v prihodnost. Svojo glasbo želi potisniti čim dlje in pri tem odkriti vse dovoljene kreacije. »Ni vse v opremi,« pravi Richie. »Pomembno je, kar lahko stisneš iz te opreme, kaj lahko narediš novega. In, ali ni prav to tisto, kar naredi tehno?«
PsilonGalerijaEventiNagradne igreNoviceBlogReportMusic