V Klubu K4 bo v sredo, 10. decembra, potekal drugi del nadaljevanke diskodeličnih razgibavanj DISKONEKT, ki je ob splavitvi oktobra prestregel supersonični žarek preteklosti in ga zakoličil za nadaljnja medtedenska izživljanja, seveda ob spremljavi vseh sodobnih žanrov, ki jih je starošolski zvok navdihnil. Tokrat bodo jezdili Woo-D, Ay in Mique, ob boku pa bo vijačil vizualni montažer Rex. Pričakujte drugo dozo raw funk diska, italodiska, elektrodiska, spejsdiska in s'm pa tja kakšnega cheesy momenta, ki bo odpel še tako zapeto dekle ali zadrgnjenega fanta, da se bo vdal gruvu, vzdušju in evforiji.
| In kaj v bistvu je disko, da razčistimo!? Disko je prostor, ki preko gramofonskih jezdecev in barvnega ambienta publiko pripelje do nezavednega, do izgube osnov bontonskega vedenja. Jakost glasbe omogoča publiki, da je utrip hitrejši, noge močnejše, pogled pa zapeljivejši. A disko seveda ni le prostor, je stil, je glasba, žanr, ki je prisoten od 70-ih let preteklega stoletja pa vse do danes, čeprav je vmes napredoval, nazadoval in se konstantno spreminjal. Na disko stil 70-ih so vplivale različne zvrsti glasbe, denimo funk in soul, pa tudi salsa in druge zvrsti latino godbe. Zanj so značilni izraziti vokali ter "four-to-the-floor" ritem, ki ga dopolnjujejo sinkopirane bas linije. Bogat in kipeč zvok dodajajo godala, trobila, električni klavir in kitare. Pomembne založbe so bile SalSoul Records, Westend Records, Prelude in Casablanca, eden najpomembnejših arhitektov disko zvoka pa je bil producent Giorgio Moroder, odgovoren za 17 minutni hit Donne Summer "Love to Love You Baby". Seveda ne gre pozabiti legendarnega Tom Moultona, ki je lastnoročno izumil remixanje, kar je, skupaj z uporabo 12" plošč, kar je Tom prav tako počel prvi, omogočilo podaljševanje evforije na plesiščih, ki ga 3 minutni format, v katerem je bila večina komadov do tedaj, ni omogočal. Poleg njega so bili kot DJ-ji in/ali remikserji znani še David Mancuso, Nicky Siano, Shep Pettibone, Larry Levan, Walter Gibbons, pa tudi boter housa Frankie Knuckles, ki je že leta '77, torej v zlati dobi diska, vrtel v čikaškem klubu The Warehouse. Pravo disko evforijo je istega leta povzročil film Saturday Night Fever z John Travolto v glavni vlogi, soundtrack filma pa do danes ostaja najbolje prodajani vseh časov. |
K disko glasbi je seveda spadal svojstven modni stil, ki ga dobro poznamo, občutek ekstaze na plesišču (ter v wc-jih, na hodnikih, stopniščih in balkonih ;) pa so v 70-ih obiskovalci diskotek krepili z velikimi količinami kokaina, poppersov in Quaaludov. Disko glasba je imela pomemben vpliv na razvoj drugih žarnov, kot sta hip-hop in britanski New Wave zvok, danes nepogrešljivi house pa lahko označimo kot neposrednega potomca diska. Eden novejših off-springov je seveda tudi Nu-disco, zvrst elektronske glasbe, ki črpa iz obnovljenega zanimanja za disko iz 70-ih in zgodnjih 80-ih, iz Italo-disca sredine 80-ih ter estetike elektra in Eurodisca. Nekatere izmed pomembnejših založb, so DFA, Environ, Eskimo, 20/20 Vision, Future Classic, Permanent Vacation, Tirk, Tiny Sticks,... Naj gre za glasbo, stil oblačenja, disko kot prostor ali disko kot način življenja – disko je vsekakor svojevrsten fenomen, ki se ga bo skozi Diskonekt dogodke redno predstavljalo vsak drugi mesec, saj bi bile posledice sicer katastrofalne... Se pravi, je disko in je Diskonekt - odklopite se na drugi dozi! Vstop: 3 EUR |