Elyksir, glasbenik, didžej, promotor in prvo ime slovenske trance scene bo 16. maja v InBoxu pripravil posebno glasbeno retrospektivo. V eni noči bo odvrtel vse trance himne tretjega tisočletja, kar bo izvrsten uvod v junijski obračun z Langejem v čast 10-letnice organizacije DrogArt (6/6 v InBoxu). Pred njegovim velikim večerom smo preverili utrip domače trance scene in obrisali prah z arhivskih spominov.
Kakšen je pogled na sceno z današnje perspektive v primerjavi z začetki. Kaj se je tehnično, glasbeno, organizacijsko v vseh teh letih zate najbolj spremenilo?
Verjetno največja sprememba je v sami glasbi. Pred desetimi leti se je celoten trance delil na dva pola: angleško progresivo ter nizozemski epski trance. Skozi leta se je pod vplivom drugih zvrsti in trendov pojavil še techtrance, electro-trance in v zadnjih dveh letih še minimal trance oz. neotrance, kar priča da je glasba živa in ne stagnira. Tehnično je seveda glavna sprememba prehod iz analognih gramofonov na CD-predvajalnike ter software, kar je prineslo tako pozitivne kot tudi negativne stvari. Iz organizacijske plati se je največ spremenilo pri sami promociji. S pojavom spletnih skupnosti je internet verjetno najbolj učinkovito promocijsko orodje.
Zdi se mi, da dobiva slovenski trance v zadnjih letih nov zagon. Je to sploh res? Se povezujete tudi z ekipami v neposredni soseščini? Je pretok artistov dvosmeren?
V zadnjem letu se je zgodilo res nekaj odličnih prireditev, kakršnih si pred tem nihče ni obetal. V primerjavi s tem, kakšno stanje je bilo pri nas s celotnim trance dogajanjem pred dvema letoma, ko smo bili brez rednih klubskih dogodkov, je trend zelo pozitiven. Pomembno je tudi, da trance kot žanr nima več negativnega predznaka, ki se ga je pri nas držal zelo dolgo in se sedaj obravnava enakovredno drugim plesnim žanrom. Z ekipami iz soseščine se skušamo čimbolj povezati in se trenutno še iščejo kanali, kako najbolje sodelovati. S hrvaškimi fanti smo vseskozi v stiku. Prav tako potekajo pogovori o sodelovanju z nekaterimi italijanskimi ekipami, ki delajo dobro. Absolutno je naša želja, da bi prihajalo do izmenjave artistov na nastopih in produkcijskih sodelovanj.
Kdo ste ključni igralci na sceni? Na koga moramo biti še osebno pozorni?
Verjetno si nihče ni upal zamisliti, da bomo leta 2009 imeli tudi Slovenci kar nekaj producentov, ki bodo glasbo izdajali na dobrih založbah in jih bodo podpirali vsi prvoligaši. V prvi vrsti so to Andy Blueman, Beltek in Reconceal, ki delajo odlično in jih čakajo še lepe stvari. Veseli pa me tudi, da skoraj ne mine teden, ko ne bi na email dobil kakšne sveže produkcije novega producenta ali seta nadebudnega didžeja. To je zelo vzpodbudno.
Kateri je bil tvoj najboljši žur tega tisočletja – v vlogi organizatorja in partyzana?
Žurov je bilo ogromno, veliko lepih trenutkov, ki bodo za vedno ostali v spominu. Verjetno pa je bil top dogodek, ko smo v Lipi gostili Ferryja Corstena, ki je meni osebno še vedno najljubši izmed vseh superzvezd, v Lipi pa je to samo še potrdil.
Kdo je bil najbolj odbit kolega didžej, ki si ga spoznal?
Eden izmed večjih veseljakov je sigurno Shane 54, s katerim je bilo vedno zabavno, fant je poln energije. Drugače pa je anekdot kar nekaj. Nekaj let nazaj, ko smo gostili Filterheadze smo po spletu okoliščin zamudili njuno povratno letalo, tako da sta morala en dan preživeti v Benetkah. Navkljub jezi na začetku se je vse dobro izteklo, dogodek pa nama je s kolegom prinesel tudi omembo v DJ Magu … (smeh)
Kako si opravil selekcijo komadov za retrospektivo?
Selekcija je najprej potekala doma, ko je bilo treba iz kupa vinilov in cedejev izbrati največje hite preteklih desetih let. Glede na to, da imam na voljo samo šest ur je bilo to kar zahtevno, saj je bilo dobre glasbe v vseh teh letih res ogromno. Ker pa sem hotel tokrat narediti še nekaj posebnega sem na svoji spletni strani www.elyksir.net odprl še blog, kamor lahko vsak napiše svoje želje kaj bi rad 16. maja slišal v Inboxu. Tako se bo ta večer marsikomu še bolj vtisnil v spomin.
Verjetno največja sprememba je v sami glasbi. Pred desetimi leti se je celoten trance delil na dva pola: angleško progresivo ter nizozemski epski trance. Skozi leta se je pod vplivom drugih zvrsti in trendov pojavil še techtrance, electro-trance in v zadnjih dveh letih še minimal trance oz. neotrance, kar priča da je glasba živa in ne stagnira. Tehnično je seveda glavna sprememba prehod iz analognih gramofonov na CD-predvajalnike ter software, kar je prineslo tako pozitivne kot tudi negativne stvari. Iz organizacijske plati se je največ spremenilo pri sami promociji. S pojavom spletnih skupnosti je internet verjetno najbolj učinkovito promocijsko orodje.
Zdi se mi, da dobiva slovenski trance v zadnjih letih nov zagon. Je to sploh res? Se povezujete tudi z ekipami v neposredni soseščini? Je pretok artistov dvosmeren?
V zadnjem letu se je zgodilo res nekaj odličnih prireditev, kakršnih si pred tem nihče ni obetal. V primerjavi s tem, kakšno stanje je bilo pri nas s celotnim trance dogajanjem pred dvema letoma, ko smo bili brez rednih klubskih dogodkov, je trend zelo pozitiven. Pomembno je tudi, da trance kot žanr nima več negativnega predznaka, ki se ga je pri nas držal zelo dolgo in se sedaj obravnava enakovredno drugim plesnim žanrom. Z ekipami iz soseščine se skušamo čimbolj povezati in se trenutno še iščejo kanali, kako najbolje sodelovati. S hrvaškimi fanti smo vseskozi v stiku. Prav tako potekajo pogovori o sodelovanju z nekaterimi italijanskimi ekipami, ki delajo dobro. Absolutno je naša želja, da bi prihajalo do izmenjave artistov na nastopih in produkcijskih sodelovanj.
Kdo ste ključni igralci na sceni? Na koga moramo biti še osebno pozorni?
Verjetno si nihče ni upal zamisliti, da bomo leta 2009 imeli tudi Slovenci kar nekaj producentov, ki bodo glasbo izdajali na dobrih založbah in jih bodo podpirali vsi prvoligaši. V prvi vrsti so to Andy Blueman, Beltek in Reconceal, ki delajo odlično in jih čakajo še lepe stvari. Veseli pa me tudi, da skoraj ne mine teden, ko ne bi na email dobil kakšne sveže produkcije novega producenta ali seta nadebudnega didžeja. To je zelo vzpodbudno.
Kateri je bil tvoj najboljši žur tega tisočletja – v vlogi organizatorja in partyzana?
Žurov je bilo ogromno, veliko lepih trenutkov, ki bodo za vedno ostali v spominu. Verjetno pa je bil top dogodek, ko smo v Lipi gostili Ferryja Corstena, ki je meni osebno še vedno najljubši izmed vseh superzvezd, v Lipi pa je to samo še potrdil.
Kdo je bil najbolj odbit kolega didžej, ki si ga spoznal?
Eden izmed večjih veseljakov je sigurno Shane 54, s katerim je bilo vedno zabavno, fant je poln energije. Drugače pa je anekdot kar nekaj. Nekaj let nazaj, ko smo gostili Filterheadze smo po spletu okoliščin zamudili njuno povratno letalo, tako da sta morala en dan preživeti v Benetkah. Navkljub jezi na začetku se je vse dobro izteklo, dogodek pa nama je s kolegom prinesel tudi omembo v DJ Magu … (smeh)
Kako si opravil selekcijo komadov za retrospektivo?
Selekcija je najprej potekala doma, ko je bilo treba iz kupa vinilov in cedejev izbrati največje hite preteklih desetih let. Glede na to, da imam na voljo samo šest ur je bilo to kar zahtevno, saj je bilo dobre glasbe v vseh teh letih res ogromno. Ker pa sem hotel tokrat narediti še nekaj posebnega sem na svoji spletni strani www.elyksir.net odprl še blog, kamor lahko vsak napiše svoje želje kaj bi rad 16. maja slišal v Inboxu. Tako se bo ta večer marsikomu še bolj vtisnil v spomin.