Pošteno sem se naspal in se zbudil v solidno oblačen dan. Ja sej, baje bo zdržalo. Ob petih popoldne začne liti kot iz škafa. Gremo na fast
food, mal duhovičimo, kakšno blato bo, potem pa nazaj v hotel.
Sedimo v recepciji in gledamo skozi okno. Dež nima prav nobenega namena prenehat padat. Vržemo tarok, Veztax ni najbolj zadovoljen, ker bo zamudil
Slayerje, ki so na sporedu že ob 21h. Kličemo neke like od organizatorjev: floori laufajo, na main stageu 15
ljudi, DJ arena skoraj prazna. Kartamo naprej.
Ob 21ih dež neha, ampak razen fanu Slayerjev se nam nikamor ne mudi. Začnejo se debate o opremi za blato. Sam sem na srečo v potovalko zbasal
tudi gojzerje. Pot pod noge.
Pridem na tvrdžavo, na hitro v press center. Zapiramo čez pet minut. Ok, bomo pa jutri poročali. Vidim, da naj bi Fatboy Slim igral na main stageu. Hočem se prebiti tja, ampak vsenaokoli luže blata in masa ljudi. Ugotovim, da to mogoče ni najbolj pametna ideja in se grem pobijat po blatnih klancih do DJ arene. Zaradi dobre izbire obutve sem bil v precejšnji prednosti pred folkom v supergah, še vedno pa sem se zelo
nesigurno počutil in odpeljal par lepih mud slideov.
Pridem tja. Dreka milijon. Folka skoraj nič. Najbrž vsi na fatboyslimu. Špilajo Evil 9. Fina muzika, edino MC je bil precej annoying.
Infusionov ni, ker so jim opremo naložili na napačno letalo. (baje bodo nastopili danes, če pride oprema) Za Evil 9 sledi Danny Howells, ki kljub temu, da ni časa za en lep allnight set ne razočara. Prijeten progressive, set z zgodbo, repom in glavo in precej nove glasbe.
Tehniki začnejo odkrivati Sashine igračke. On pride. Začne. Sirarna. Udri po siromakih. Od trensa prek elektra do tehna. Precej brez drajva
in na prvo žogo v slogu nadebudnih slovenskih techno djev. Na čase je bil set čisto ok, ampak v splošnem precej medlo. Počakamo še Lee Burridgea, ki pa ni pokazal namena, da spusti obrate, zato gremo.
Gremo mimo main stagea, kjer še vedno igra muzika. Marky & Patiffe igrata pred mnogo folka, folk žura, policaji se vozijo z džipom po stageu med folkom, nasploh cel žur. Špilata precej prijeten dnb, tako da ostanemo še malo tam. V slogu Rock Otočca nek parček pleše bos po blatu. Ko me nek irec začne žicat za ekstazije, ugotovim, da je skrajni čas za odhod...
PsilonGalerijaEventiNagradne igreNoviceBlogReportMusic