RSF 2005

Rabac je zakon! To smo ugotovili že dve leti nazaj, letos pa smo se prepričali, da imamo 1

% prav. Zaradi delovnih obveznosti smo se na pot odpravili šele sredi popoldneva in po cijazenju po hrvaških cestah prispeli na Girandello okrog dvajsete ure zvečer. Ker nas je bilo za poln avto, za kvalitetno ogrevanje niti nismo potrebovali družbe. Seveda pa smo bili veseli, ko se je naša odpravica povečala za člane, ki so na Hrvaško odrinili že sredi preteklega tedna. Do plaže smo priplezali šele 3 ure kasneje, vsi zelo dobre volje, tisti, ki pa so bili z nami prvič, pa tudi polni sladkega pričakovanja. Takoj po vstopu smo se seveda uspeli razkropiti vsak na svoj konec, verjetno že na vrhu stopnic, ki so ponujale možnost sestopa naravnost na progresivni del (desno) ali pa naravnost na tehnoidni del (levo). Sama sem se usmerila levo in med čakanjem na ostale uspela slišati nekaj minut neverjetno dolgočasnega Varele. Pa nisem bila razočarana, saj sem vedela, kaj vrti in nikakor nisem bila tam zaradi njega. Moj edini odhod na WC tiste noči je bil kriv, da sem zamudila večji del ognjemeta. Pravzaprav sem med čakanjem v vrsti mislila, da je tisto bobnenje ali a) grom ali b) grozen progresiven komad. Kritika: kljub obljubam nisem uspela najti dodatnih kemičnih WC-jev. No, če so bili kje v okolici tokrat prekritega bazena, se opravičujem in hkrati grajam diskriminacijo nas tehničarjev. :) Z nekaj člani naše ekspedicije smo se za krajši čas preselili na stopničke ob plaži, kjer smo poklepetali še z nekaj drugimi rojaki ob zvokih butanja valov ob pesek in napredne glasbe. Digweedov nastop nam je tako služil za glasbeno podlago ob reševanju neke deklice, ki je očitno popila malce preveč. Ni bilo veliko presenečenje, ko se je izkazalo, da je Slovenka. Ko si je opomogla, smo se tudi sami končno spravili malo zaplesat. Na techno, kam pa drugam. Med potjo smo se ustavili še na šanku, kjer nas je kljub precejšnji gneči že čakalo pivo. Hvala gorenjskemu dobrotniku, hehehe. Na technu smo se našli s preostalimi izgubljenci in se brez odvečnih ceremonij zapodili na sredo plesišča. In sama sem tam ostala do jutra. Ker od Beyerja nisem pričakovala popolnoma nič razen mlačnega in monotonega funky techna, me je zeeeelooo pozitivno presenetil. Presenteljivo trd in poln set, idealen za skakanje na plesišču. Še je upanje za Švede! Žal sem imela med njegovim nastopom še en primer reševanja 'utrujenega' Slovenca, ki se je na srečo končal pri nekaj vzpodbudnih besedah in obilici hladne vode. Se pa tule opravičujem za rahlo klofuto, ki jo je nesrečnik prejel na plesišču, a njen namen je bil samo dober, pa še pomagalo mu je. Hvala tudi prijazni pomočnici, ki mi je znova dala vero v naše raverje, saj fanta ni pustila samega, ko je potreboval pomoč. Ko je Beyer zaključil, so se zame začela techno nebesa. Remus me ni še nikoli razočaral in najbolj sem se veselila 'romantičnega' hard techno sončnega vzhoda. Čeprav smo jutro dočakali na pršečem dežju in močnem vetru namesto sončka, se je izplačalo. Grel nas je ples, fenomenalno vzdušje, dobra družba in brutalni nemški techno z obilico chicago materiala in odličnimi miksi. Bilo je fantastično, vse do zadnjega komada (Elektrochemie LK – Schall), ko je nastopil Krekman. Na Fortu nekaj tednov nazaj me je pustil popolnoma hladno, tokrat pa se je očitno bolje pripravil in dobro nadaljeval za svojim predhodnikom. Okrog šeste ure zjutraj je začel zaključevati, kar je bil znak za naš odhod. Ob avtu smo še malce podebilirali s prijatelji, ki jih spodaj na plaži nismo uspeli srečati, potem pa smo se odpeljali na privaten after. Hvalabogu za kolege, ki najamejo hišo le nekaj kilometrov od party prizorišča. Družbica je bila super, tako da nam je dobrih 8 ur minilo kot za šalo. Čajanka za dve in privatna modna revija sta bili pa sploh zakon! Pot domov je bila naporna, a smo vzdržali. Brez policije (kot tudi ob prihodu, očitno smo prestari in predolgočasnega videza, da bi se jim zdelo vredno ukvarjati z nami). Na Rabac se zagotovo še vrnemo, na samo hrvaško obalo pa se bomo tako in tako znova odpeljali naslednji vikend. Samo upam lahko, da bo žur vsaj tako dober, kot je bil Rabac Summer Festival.