Spet eden tistih napol delovnih večerov., ki se na koncu izkažejo za najbolj zabavne. Začelo se je ob 21h v Tivoliju, kamor smo, namesto, da bi šli zastonj poslušat Umeka, naročili avtobus za zabave željno mladino brez prevoza do Celja. Na tem mesto še enkrat iskreno opravičilo vsem udeleženim za mojo zgrešeno matematiko, drugič me morate opomniti! Sicer pa moram mularijo tudi malce okregati: res ni treba, da tulite po javnem parku kot govedo, ki ga peljejo na zakol. In potem se še čudite, da rejverji nis(m)o priljubljeni pri drugih? Sicer pa večjih zapletov ni bilo, tako da smo ob 23h končno pripeketali v štajersko schranz Meko. Do ene ure zjutraj mi je na vhodu ušesa spet božal house izpod prstov različnih djev, žal pa se mu zaradi preobilice dela nisem mogla posvečati do te mere, da bi sledila posameznim nastopajočim po vrsti. Če se ne motim, me je najbolj prevzel DJ Jaka. Ko sem zaključila s svojimi delovnimi nalogami, sem se seveda takoj napotila v zgornje nadstropje in ujela spektakularni začetek D. Gloomyja. Ker mi njegova glasba praktično že gleda iz ušes (ja, to je pohvala!), sem preostanek njegovega nastopa raje preživela med pohajanjem od enega šanka do drugega in hlajenjem na parkirišču, saj je bilo v klubu znova peklensko vroče in zatohlo, zakajeno pa kot v dimniku. Kasneje sem ugotovila, da je najbolj znosna temperatura v bližini stopnic, od koder je občasno zapihljal svež zrak od vhoda, na najvišjem šanku za vogalom pa je bilo najbolj obupno. Pa ravno tam, kjer so sicer najboljše razmere za t.i. chillout. Ob dveh se je začelo tisto, zaradi česar je večina mladcev prišla v Casablanco ta večer. Amok. Po burnem sprejemu je začel tako, kot se za profesionalca spodobi: umirjeno. Prvo uro je stopnjevanje tempa počasi dosegalo vrhunec, ki so ga vsi čakali. Ena najbolj nestrpnih je mladeniča celo opomnila, naj že enkrat neha rolat ta 'haus', hahaha. Točke za pogum, bejba! Meni je njegov izbor popolnoma ustrezal, bil je zelo plesen in poskočen, nikakor ne samo brutalno schranzerski. Mills in Sims na +...16? lahko zvenita prav spodobno. Ko se je dečko malo ogrel, pa plesalcem ni bil več milosten. Trdo, hitro, brez kompromisov. Ko sem se proti koncu njegovega nastopa ozrla po plesišču, je množica praktično mirovala, saj so le redki zmogli tak tempo, poleg dja samega seveda, ki je ves čas nadvse simpatično skakljal za cd playerji. No, vem za vsaj še dva poleg mene, ki sta ga – ograja je zakon, a ne? ;) Še dobro, da smo se odločili za tisto pozicijo, saj je bil samo tam, v neposredni bližini dj kabine, vsaj približno znosen zvok. Po dveh urah in pol se je počasi približal čas, da Amok prepusti mešalno mizo svojemu brazilskemu nasledniku TRB-ju, ki je do tedaj ves čas snemal dogajanje na plesišču. To bo zagotovo posnetek vreden ogleda. Tudi njega sem se veselila, saj sem njegov prvi nastop pri nas iz razumljivih razlogov spustila. Pa smo vsi skupaj morali še malo počakati, saj je mladi gospodič Amok od silnega navdušenja očitno pozabil, koliko je ura in še kar razbijal, razbijal... Na koncu so nestrpneži le dosegli, da je obljubil 'samo še eno' in prepustil konzolo Brazilcu. Buhuhu, mi smo se pa za ograjo ravno dobro ogreli. Čeprav, zadnji komad je bil tudi za mojo precej neobčutljivo, vsega hudega vajeno dušico malce preveč. Ne, nočem na Thunderdome!!! TRB je začel s produkcijo DJ Rusha vsaj s petnajst udarci na minuto manj, tako da žal ni prišel dovolj do izraza. Tudi kasneje, ko je nadaljeval v svojem značilnem temačnem slogu. Morda bi bilo bolje, ko bi nastopil pred Amokom, a kaj ko je ta moral praktično takoj po nastopu na letališče. Vseeno, meni je Brazilec bil zelo všeč in moram pohvaliti njegove sposobnosti vrtenja, zelo dobro! Upam, da ga bom v preostalem času njegovega obiska v Evropi lahko ujela še kdaj, saj smo dobrih 15 minut po njegovem začetku že pakirali proti Ljubljani, zaradi vsesplošne 'utrujenosti' vseh članov odprave. Večer je tako minil, kot bi mignil. Sama sem zeeeelooo zadovoljna z rezultati, imela sem se super. Po ne vem koliko časa me je schranz znova spravil na noge za več kot pol ure. In zahvala za to gre izključno Amoku. Hvala, hvala, hvala. In nasvidenje v oktobru, hehe. Nobody listens to techno, let's go!
PsilonGalerijaEventiNagradne igreNoviceBlogReportMusic