Pa smo preživeli še en dvojni vikend, čeprav je že skorajda kazalo, da ga ne bomo. Petkovo popoldne je minilo v avtomobilu: Brnik, BTC, Trst, BTC, Podbukovje. Hvalabogu je bilo pred zadnjo postajo (Africa, Trebnje) vsaj nekaj časa na voljo za oddih in priprave na dolgo noč. Igrali smo se frizerski salon, spili nekaj za dobro voljo in se okrog polnoči prestavili na kraj zločina, kjer je bila zabava že v polnem teku. Meni osebno sta prvi dve uri minili v pozdravljanju gostov in hvalisanju z mojo novo, sto funtov vredno frizuro (hvala za vse pohvale!), tako da sem se zares razživela šele po začetku nastopa našega avstralskega techno gosta. DJ Bold je Slovenijo že obiskal pred nekaj meseci, a takrat le kot turist. Ker ga je naša scena tako navdušila, ni bilo dvomov, da se bo za svoj premierni nastop izredno potrudil. In res se je. Sostanovalec DJ Rusha je zavrtel ogromno še neizdane produkcije in nas vse pripravil do skakanja. Njegovo miksanje je vredno vseh pohval – še posebej po vseh tekočih in trdnih dodatkih, ki jih je zmožen spraviti vase. Res neverjetno dober dj, že dolgo nisem bila tako navdušena. Pogled na plesišče je povedal, da nisem edina, ki tako misli. Po zaključku sta njegovo delo prevzela naša veterana Ulix in Peter B, ki sta prvič vrtela skupaj (no, vsaj tako se nam je vsem zdelo, nihče se ni bil sposoben zagotovo spomniti, če smo ju že kdaj poslušali v versusu, haha) in sta zvenela tako uigrano, kot bi v dvojcu nastopala že leta in leta. Tudi njima vse pohvale. Ko so nas 'vrgli' s techno floora, smo imeli sicer še vedno na izbiro house plesišče v zgornjem nadstropju, a smo se raje posedli po klopeh in se za konec odličnega žura še enkratno nasmejali. Okrog 7h smo pobrali našo ropotijo, spakirali še naša neumorna tuja gosta in se v konvoju pricijazili do naše after rezidence. Dve uri smo še preklepetali (bolj eden čez drugega, kot eden z drugim), potem pa je bil že čas, da se znova odpravimo na letališče. Moje opravičilo vsem gostom, ki sva jih z Japoncem tako na hitro pometala iz hiše, a žal zaradi pomanjkanja časa ni šlo bolj obzirno. Tako smo torej zaključili še ene v nizu zloglasnih veveričjad. Tokrat z malo manj udeleženci (res je, da je bila petkova party ponudba zelo pestra) in z neprijetno izkušnjo s prepotentnimi možmi v modrem, a se je vse končalo brez hujših posledic. Sama obžalujem le to, da tokrat nisem uspela slišati nastopa mojega novega frizerja DJ Hirota in naših fantov na zgornjem plesišču, a verjamem, da bo za to še priložnost. Obema tujima gostoma pa se zahvaljujem še za vso zabavo – takih žurerjev med dji ni veliko. Roko na srce, tudi med nami navadnimi smrtniki jih ni na pretek, sploh ne takšnih z malce večjim številom bioloških let na grbi. Komaj čakamo, da ponovimo izkušnjo v tej ali pa še malo bolj razširjeni postavi! Ker pa en party na vikend ni dovolj, smo se po slovesu z norima Neevropejcema odpeljali naravnost proti Hrvaški, v Fort Bouirguignon. Tam smo bili že v popoldanskih urah, saj smo upali, da bomo vsaj nekaj uric lahko prekinkali v avtu. Pa se ni izšlo čisto tako. Po zabavnem parking prepartyju smo se v okrepljeni zasedbi le spravili v notranjost trdnjave, kjer je množico že zabaval naš Ian F. Kar sem uspela slišati od njega, je bilo zelo prijetno. Ob 2h sta pričela brazilska norca PET Duo, ki sta mi bila v primerjavi s prejšnjimi nastopi kar dobra, a zaradi utrujenosti jima nisem mogla dati priložnosti, da bi me res navdušila. Po prvi uri njunega razbijanja sem se malo manj kot po vseh štirih odplazila v avto in padla v komatozno stanje, ki je trajalo do 11h, ko sem se zbudila pred domačo hišo. Spanja ni nikoli preveč! Po tako napornih dveh dnevih sem spet prišla do zaključka, da je pri dvodnevnih party paketih bolje, če je prvi dan bolj umirjen, da vsaj drobec energije še ostane za drugi dan. Ker tole, kar sem morala preživeti to soboto, ni bilo za nikamor. Žal mi je dobrega žura na Fortu, od katerega nisem imela nič razen grozljivega glavobola, pa sem v odlični party kondiciji. Močno upam, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.