V soboto 29.4. smo se kljub obupnemu vremenu in problemom z avtomobili spravili v ambasado. Pot se za spremembo ni vlekla kot ponedeljek, saj smo kar hitro prispeli. Na parkirišču smo veselo konzumirali alkohol in s tem preprečevali, da bi prišel v napačne roke, pred polnočjo pa šli po karte, kjer nas je knockoutirala izjava, da je predpolnočnih kart že zmanjkalo (okoli 23.35), mojega imena pa prav tako nismo našli na listi 'pomembnih'. Po nekajminutnem teženju Kelvanu smo le sklenili, da vemo kdo smo in kam spadamo. Tako smo nasmejanih ust odšli proti vhodu. Že na vhodu nas je presenetila veriga, ki je naznanjala zaprtje zgornjega floora, tako da smo se v samem štartu prepustili hitrejšemu beatu na techno flooru. Moja slabša polovica se je namrdnila, usedel se je in pognal korenine na zofi, tako da sem bila prisiljena potavati med publiko sama. Zgodnejše urice so botrovale prostornosti v klubu, ljudje niso težili (z izjemo Italijanov, seveda…), tako da je bilo ozračje dokaj sproščeno. Okoli ene ure smo se po stopničkah priguncali v prvi štuk, moj `ripper` je zofo vzel s seboj in tako vegetiral dalje. Hišna glasba je naredila svoj učinek, pijača od prej še malo večjega, skratka zabavali smo se prijetno. Iskreno povedano line-upu nisem sledila, poslušala sem in plesala v noč. MC je sicer malce pretiraval s konstantnim vmešavanjem v glasbo, samo v redu, v ambasadi je voice prisoten vedno in povsod, tako da mu ne moremo zameriti (he's just doing his job ;)). Komentirala bi še musko samo, ker se je očitno za house vode začela mračna era; ritmi se vse bolj nagibajo k enoličnosti monotonega tribal housa; hite ki te malce poživijo pa redko slišiš. Vem da so okusi različni, tega pač ne morem zanikati in niti očitati, samo opažam, da se množice spet masovno obračajo nazaj k tehnaži, oz. še tršim variantam elektronike. Torej, večer je bil za večino naše družbe zaključen uspešno, z izjemo moje rožice, ki je zaspal v avtu že dolgo pred vzhodom in si s tem prislužil naziv party-pooperja večera. Po parih minutkah počitka in hitrem zajtrku (sendviči ruls) smo brez težav zaverglali vse naše kolesnike in se odkolesili proti beli (no ja, takrat je bila sivo-črna) Ljubljani.
PsilonGalerijaEventiNagradne igreNoviceBlogReportMusic