PsilonWiesen, vasica 30km pred Dunajem, prostor se nahaja sredi gozda in sem se zganjajo horde veselice željnih okoliških partygoerjev vsako leto, tokrat že šestič zapored in zopet meseca maja. Prejšnje leta so bila tudi eksperimentiranja z drugimi meseci a se ni tako obneslo. Govorim seveda o Urban Art Forms festivalu, festivalu, ki je rahlo drugačen od ostalih rave veselic, saj je znan po temu da velik delež svojih sredstev vlaga tudi v druge ne-standardne (vsaj za nas Slovence) stvari, kot so vizualizacije, Mcji itn. Festival traja tri dni in se začne v četrtek, ko je festival še zastonj in ima samo drum&bass prostor z enim tujim uveljavjenim gostom ter domačini. Naslednje dva dni se mu pridružita še glavni prostor, psy-trance šotor ter letos dodaten obrobni RedBull academy plac.
Spet je bila ideja, da se štarta v petek zgodaj dopoldne in se pride na prizorišče še preden bo vse zaparkirano in vsi najboljši prostori za šotore zasedeni. No prišli smo le sredi popoldneva a parkirišča so bila zaradi četrtkovega naliva neuporabna in na prizorišče niso spuščali nikogar. Kot že par let zapored smo morali uporabiti naš balkanski šarm in »zmutit« redarje da nas spustijo notri. Uspelo nam je in hitro smo se odpakirali, bili veseli, da je nehalo deževati in ze razpakirali na malenkost nagnjenem gozdnem pobočju, vseeno manj nagnjenem kot lankoleto. Naši sosedje so bili letos sama avstrijska mladina, vsi vsaj 5 let mlajši od nas in vsi z »beer-bongom«. Polovica od njih ni vedela, da je Slovenija njihova južna soseda in so prišli na festival samo zaradi Davida Guette - brez komentarja. Tako da smo kar začeli z večerjo, pijačo in posledično žurom in se nismo pustili preveč motiti.
Djji se z leti na tem festivalu ponavljajo ali pa se vračajo na dve leti, npr. Sven Vath, Ed Rush, Panacea... Nasplošno velja, da je to največji drum&bass festival in na tem floru je vsako leto več zvezd nemške ter otoške bobn in bas scene kot pri nas vse skupaj v parih letih. Letos ni bilo nič drugače, čeprav bi osebno želel še kakšnega vzhodno evropejca, ki se vzpenjajo z novim valom trdega drum&basa ali pa dub-stepa. K D&B prostoru se doda vsako leto še zelo splošni glavni prostor, psy-trance flore in letos še RedBull Academy flore, ki je bil tudi po svoje zanimiv, saj je stal skoraj sredi makedamske ceste med flori. Kljub samo 4 prostorom je vsega zanimivega preveč.
Prvi dan bi imenil zelo klasičen set Guette, s pjevalicami in ugašanjem zvoka da publika poje, a je za njim z zelo acidnim skoraj old-school setom navdušil Boys Noize. Na psy-trancu sem šel na Infected Mushroom, ki so nastopali v live izvedbi, s celim bendom in ni bilo slabo. Folk so navdušili, laserji so naredili svoje. Na drum&bass floru smo prešpricali Roni Siza a za njim je DJ Fresh naredil tak sakoraj tak hype kakor lanskoleto DJ Hype in napravil res dober otoški set. Zelo pozitivno je zjutraj presenetil še DJ Phace, ki je drugače izjemen producent, z zelo minimalističnim hard straigh forward drum&bassom. Poslastica na koncu pa zlati nemški deček DJ Panacea, ki je zopet pokazal da je performer in da zna s publiko, drive njegovega seta je bil vrhunski. Panacea je vse skupaj zaključil tisti dan ob 9 zjutraj.
Naslednji dan je bil Carl Cox sredi popoldneva ob treh na glavnem a smo počivali. Zaradi počitka od preveč dolgega prvega dne sem zamudil kar precej drugega dne a sem vseeno doživel Banga, otoškega nosilca trdega dub-stepa na RedBull Academy stejgu, na katerem je rolal kot zadnji ob polnoči. Težki groovi, veliko žage, veliko rewindov komadov (otoška šola) ter igranje s publiko gor-dol-gor-dol. Spuščal je in dvigal in vsakič je dvignil z bombo. Zjutraj sem na D&Bju še užival v DJ Audio, ki je bil zelo podoben Phacu (podobna produkcija) in dočakal norega drill&bass producenta Current Value, ki je rolal v srajčki in francoski baretki. Muzika pa je bila za samo umobolnico okoli 200bpmov. P80&Sideffex sta nadaljevala z industrialnim d&bjem in trdimi zvoki do 9 zjutraj, ko je bila muzika samo še na after stageu do 12 opoldne. Letos pa nisem šel pogledati našo DJane Gaby, ki je bila na psy trancu kot zadnja ob osmih zjutraj.
Večje otoške zvezde so imele s sabo svoje Mcje, drugače so gobcali domačini (MC Davox je že rezident tega festivala), prav tako so se menjavali Vjji na dva DJja na vseh treh florih. Glavni in D&B flore sta imela letos LED wall za njima, obdržali pa so vsi RGB laserje, veliko platen za Vjje ter glavni flore je imel spet slap vode pred Djjem na katerega se je projeciralo vizalije in še taki manjše stvari kot strip style vizualizacije zunaj šotorov etc bi se našlo. Res bonbončki, ki naredijo občutek na tem festivalo res urban.
UAF2010 zopet ni razočaral, karta za vse dni je bila res zopet okoli 90€ a je vredna. Letos je bilo mogoče tudi manj ljudi kot lani, upam, da je to posledica omejitev kart, ki so jo omenjali. Napisal bom enako kot pred dvemi leti: z avtom slabe štiri ure do enega največjih festivalov, z glasbeno tremi popolnoma drugačnimi plesišči, ki zadovoljijo največje fane elektronike, fane vseh vrst dance elektronike, seveda pa razočara ozko usmerjene prehodne »flešerje«. Sam sem bil gor že četrtič in sem še vedno enakega mnenja.