Jah, tale party res ni mel srece. Se zdej ne morem cist verjet, da je sploh bil...js bi ga na organizatorjevem mestu kenslala/prestavla ze v ponedeljek, ce ne pa 100% v cetrtek, po londonski krizi. No, ampak na konc je nanesl tko, da je zur bil, pa se clo ene 200 se nas je najdl tam, kar je presenetljivo velik. Nasa zgodba se zacne v petek zvecer, ko ugotovim, da je Ryanairov polet s Stansteda kenslan. Po par urah panicnih telefonskih pogovorov gremo spat. Od 8h zjutri dalje iscemo nov let za Spejsa. In glej ga zlomka, uspel nam je, 5 ur kasneje. O vmesnih komplikacijah rajs ne bi, morm pa cestitat djema, da nista gladko sla domov ob prvi novici, da leta ni (tko k g. Dave Clarke, hihi). Popoldne premik na Hrvasko, natancneje na letalisce na Krku. Zarad naliva dezja, megle in nesposobnih voznikov je pot trajala debelo uro vec kokr nej bi. Na sreco je tut avion zamujal se mal vec. :) Pot s Krka do Bal trajala lih tko uro vec, ceprou je dez pocas ze ponehaval. Po skupno 5 urah voznje smo le prispel do 'gostisca' blizu Sherwooda. Ker nismo vidl drugih moznosti, smo se odlocl, da gremo najprej neki pojest. No, ta vecerja je bla kar se mene tice najsmesnejsi del dneva, ker smo sedel v glavni sobi pizzerie Toni, z zivo glasbo oz. two-men-bandom. Pizze so ble super, vino tut, plesoci upokojenci pa sploh. Smo jim mogl kr mal ploskat, da ne omenjam vmesnih vzklikov 'oleeee' in 'mama mia!!!'. Crknla sm od smeha, sploh k je Jamie zraven pel 'jedna zeeeeeenaaaa plavaaaa', kerkol komad je ze to. :D Mal pred polnocjo sva se spokala na prizorisce. Dez je koncno nehal in blo je presenetljivo toplo, toplejs kokr na Nightshiftu. Najdla sva se slovensko/hrvaske okrepitve in tko je najinga welcome drinka hitr zmanjkal. Smesno: party so skrcil na en floor, odpovedal pol djev (pustil samo zvezde in ogrevalce), cena karte je pa ostala ista. Svasta. Ob vstopu se en manjsi sok: pred odrom ni niti tok strehice, kokr smo jo mel en mesec nazaj. Sej na sreco se je tekom noci cist zjasnil, sam kaj ce se ne bi? Lajnap je bil tko spremenjen, da se prou ne morem spomnt, kako je kdo vrtel. Raula smo slisal, se mi zdi...nice techno. Jamie in Ben sta vrtela posamicno, najprej Benchi, pol se ta drug. Skupi sploh ne bi mogla nastopat, ker je bil oder premejhen, hehe. Ben se je odlocu za mal bolj komercialni pristop (zacel s Chase the sun, njegov novi Survivor, hehe), Jamie pa itak chicago all the way. Za njima je vrtel kanadski Grk Tone Depth, kr fajn, glede na to, da ne maram progresivnga housea. Pa kok je bil model smesen! Dredi do riti, k Josh Wink 10 let nazaj, velik pa lih tok k js v petah (pa vemo, da sm js bl palcek :)). Majke mi, da sem najprej misnla, da je en zablodel regijas, k jih je okol Bal zmeri dost. Zabaven pa tut u nulo, skos bi se neki pogovarju. Pa se vso vodko nam je spil (nekak smo jo na racun zvezd, v cigar druzbi smo bli, dobil kr celo flaso).... :D Med njegovim setom sva se premaknila do avta, pa do centra na burek, pa do hotela se zadnjic povprasat, kdaj mata spejsa let za nazaj, pol pa nazaj na parking od Sherwooda in umret za par urc. Zbudila sm se okol 10.30, ker me je sonce zgal skos kavbojke. Fak, kok je blo vroce. Tok vroce, da sva sla kr na plazo, in to brez vseh pripomockov, ker sva sabo nosila bolj zimska oblacila, hahahaha. No, js sm mela vsaj kopalke sabo pa sm se sla fuknt v kristalno cisto, prijetno ohlajeno vodo. Pol pa na vrat na nos do hotela in uro in pol adrenalinske voznje do Trsta. Tja smo prispel ob 14.05, in proti vsem pricakovanjem sta Angleza ujela polet ob 14.35. Vsaj neki dobrga. V glavnem, cist prevec hekticen vikend. Pa sam nazurat smo se hotl....
PsilonGalerijaEventiNagradne igreNoviceBlogReportMusic