PsilonMogoce se ob takem naslovu topica vecina res zacne smejat al pa zanicljivo zavijat z ocmi, ampak js ponosno priznavam, da ce ne bi leta 1994 slisala komada Hyper Hyper, ne bi verjetno nikol nadaljevala v bolj, khm, globoko elektroniko. Pri 14ih sem v tem komadu prvic slisala za cel kup djev, ki so danes znani skoraj vsem. Ok, priznam tudi, da nekaterih iz seznama se do danes nisem spoznala hehe.
Kateri dji so leta 1994 omenjeni v komadu komercialcev Scooter? Westbam, Marusha, Steve Mason, The Mystic Man, DJ Dick, Carl Cox, The Hooligan, Cosmic, Kid Paul, Dag, Mike VanDike, Jens Lissat, Lenny D., Sven Vath, Mark Spoon, Marco Zaffarano, Hell, Paul Elstac, Mate Galic, Roland Casper, Sylvie, Miss Djax, Jens Mahlstedt, Tanith, Laurent Garnier, Special, Pascal F.E.O.S., Gary D., Scotty, Gizmo.
Skozi vsa leta od magicnega leta '94 sem jim sledila bolj ali manj sporadicno, ampak vseen dost, da sem bla ves cas na tekocem z aktualnimi hiti. In ja, bolj ali manj so vsi po istem kopitu, miljon ukradenih semplov in slogovnih idej, besedila pa grozn poucna in za zamislit se, recimo: 'Tie your shoes!', 'It's the first page of the second chapter!', 'Coming at ya like Cleopatra!' in pa zelo pogosti 'YEEEAAAHHH' z vsemi moznimi intonacijami. Smeha kolikor hoces. Pa vseeno, ob poslusanju celotnih albumov, ki jih ni malo (vec kot 10, tocne stevilke ne vem iz glave, google it), se najdejo tudi zelo poslusljivi instrumentalni komadi brez dretja, odlicne priredbe v rejv slogu ali pa tudi ne (zmaguje HP Baxxterjeva izvedba Billyja Idola, ki mu je sicer tudi nezadrzno podoben, pa tudi Depeche Mode zapoje tako prepricljivo, da skoraj ni za verjet, da ne gre za original). Skratka, Skuta je zakon! :)
In ko se je po vseh teh letih prikazala priloznost za obisk njihovega koncerta, sicer v avstrijskem Celovcu, seveda ni bilo niti govora o tem, da ne bi sli. Kljub mnogim navdusencem ob obvestilu, da se gre, sva na koncu s Kelvanom ostala sama, bah. Tako sva se proti veceru odpravila proti ljubeljskim serpentinam in iz prve nasla sejemsko prizorisce, kjer naj bi se odvijal koncert. S parkirisci nobenega problema, tudi na vratih nobene gnece. Celo profesionalni fotoaparat ni bil problem, kljub temu, da sva bila navadna obiskovalca in sva se za karto skesirala 42 €. Hala 3 celovskega sejmisca je po velikosti spominjala na celjske partije, po obiskanosti pa bolj na Tiesto fiasko v Zagrebu.
Kakih 1500 ljudi pa je vseeno ze bilo nared za koncert. Pridno in civilizirano kot pravi Avstrijci so stali v prvih vrstah in poslusali uvodna dja, ki sta ob najinem prihodu vrtela cisto spodobno elektroniko, svabsko sicer, pa vseeno. Midva sva skocila se v sosednji prostor na vodo in pivo, kjer so se ga pridno opijali tudi drugi, predvsem mlajsi obiskovalci. Gruca njih se je celo pridno drla besedilo komada Maria! (I like it loud), da je zvenelo skoraj kot na nogometni tekmi.
Okrog 21.10 pa se je dotlej zatemnjeni oder ponovno razsvetlil in ob bucni Carmini Burani in osupljivi pirotehniki se je zacel koncert. Prvi komad: Call me Manana (ali poslovenjeno: kol mi marjanaaaa :D). Sledilo je nekaj komadov z najnovejsega albuma, ki ga midva kmetavza se ne premoreva, zato sva se pac malo cudno spogledovala in se prestopala kot dva idiota v zadnjih vrstah. Sva pa zato kasneje prisla na svoj racun ob One (Always Hardcore), I'm raving, How much is the fish in drugih. Vmesni rockovsko obarvani intermezzo me ni prevec ganil, vsec pa sta mi bila moska plesalca, ki sta neverjetno usklajeno skakala na odru, tudi oz. predvsem na najhitrejse komade, medtem ko sta bejbi, ki sta se jima obcasno pridruzili, vecinoma samo otresali z rokami in lasmi. Klasika pac. Sicer sem osebno pogresala tudi kak pocasnejsi komad drugega zanra, morda elektroidni We are the greatest ali pa moj osebni favorit Shake your booty, odlicen disco house. Pa jih nisem docakala.
Malo cez 22. uro se je trojica spokala z odra, a so nam naknadno namenili se zloglasno Mario... hehe, mogoce so slisali prepite mladoletnike pri skandiranju pred halo. Po dobri uri je tako bilo koncerta nepreklicno konec. Avstrijci in midva smo se vljudno oddrenjali skozi izhod in odpravila sva se direkt proti Inboxu na komercialni after z Dr Silvanotom. Tudi tam sva prisla na svoj racun s prastaro komercialo. :) Ampak Skuta je pa se vedno zakon.