Blog

Na našem prikupnem vrtičku sredi Ljubljane že skoraj 2 tedna na veliko zvoni in trobenta, danes pa je bilo sonce še posebaj prijazno. V deželico počasi, kot stara baba z bergljami, a zanesljivo (kot je zanesljivo, da bo prihodnji teden Murko spet povzročil nov škandal) prihaja pomlad.

Med tem, ko se svet precej neuspešno ubada s finančno krizo (ta izraz trenutno sovražim bolj kot vampe), se jaz ubadam z neko drugo vrsto krize - ustvarjalno krizo. Več kot teden dni sem mlela ideje in brskala med tistimi koščki spomina, ki mi ga je še ostalo, a dokaj neuspešno. Potem sem dobila predlog, naj pišem o tistem, kar pač najbolje poznam, ampak ne verjamem v stvari, ki so...

Vedno bolj se mi zdi, da so časi dobrih partyev že zdavnaj minili, ali pa je to samo trenutno stanje, ko se vsi izgovarjajo na finančno krizo. Samo da se je ta kriza pri nas začela že pred nekaj leti. Sprašujem se, kje pravzaprav tiči razlog, da gre vse nekam v maloro in da raje doma gledam Razočarane gospodinje, kot pa da hodim na neke kvazi partye.

Ne vem, ali se to dogaja samo meni, ampak vedno se največ dogaja ravno takrat, ko imam tardečo, sem 300 kilometrov stran, ima fotr rojstni dan ali psica mlade. Očitno se je neka nadnaravna sila davno tega obrnila proti meni in sedaj se na vse moči trudi, da ne bi slučajno prišla v stik z všečnimi bpm-i. Kako neprijazno!

Po nekem čudnem naključju se je v mojem elektronskem nabiralniku znašel mail pošiljatelja Tomaža z naslovom Africa se poslavlja. Ponavadi spam brez obotavljanja zbrišem, tokrat pa si zaradi sentimentalne navezanosti na Africo nisem mogla kaj, da ne bi raziskala za kaj pravzaprav gre. Klik na link v mailu me je povezal na Tomažev blog, kjer se na dolgo in široko razpiše o zaprtju Africe,...

Večino svoje party kariere sem odigrala na sceni v naši mali deželici, kakih 6 ali 7 let je že, odkar sem bila na prvem partyu. Sprva je bilo potrebnega veliko napora in načrtovanja, da sem se sploh kam premaknila iz majhnega kraja, kjer sem poznala mogoče 2 človeka, ki sta takrat skakala na techno.

Skupaj sva že skoraj 4 leta. Da sem ga spoznala na partyu ni nič nenavadnega, ker sem takrat večino svojega prostega časa preživela v Štirki, na Metelkovi ali kakšni drugi lokaciji, kjer je bil rezervat za veveričke. Bili so pač časi, ko sem bila še bolj zelena na sceni in je bilo vse vznemirljivo, da bi izpustila kakšen party pa mi ni padlo na kraj pameti.