Blog

Tangice so moje najbolj priljubljeno oblačilo, saj so zmeraj moderne. Jesenska, zimska, spomladanska, poletna moda se kar naprej spreminja, a tangice ostajajo. Tako kot diamanti. Večne so. Najrajši imam klasične črne, brez čipk, s tankimi trakci ob strani. Ponavadi jih dobim v H&M-u, čeprav jih nimajo vedno na voljo. Vem tudi, katera številka mi ustreza in če jih imajo, jih samo zagrabim...

Po kulturnem udejstvovanju na Ptuju in neštetih degustacijah vina sem v petek zvečer že precej utrujena prišla domov. Iz Ptuja do Ljubljane smo se peljali štirje v avtobusu za 35 ljudi. Zanimivo doživetje. Otovorjena z mojo najljubšo rdečo potovalno torbico iz londonskega nakupovalnega centra Primark (ki je pravi raj za predstavnice ženskega spola) in mnogimi darili sem se zvalila na...

Zjutraj sem se zbudila v mračno, oblačno jutro in z mislijo, da nimam nobene ideje, kaj bi napisala v svojem prvem blogu. Določena aktualna tema, ki bo nadlegovala naše nabiralnike, nas nagovarjala po televiziji in še marsikaj drugega, mi je bila prepovedana in ravno ta me je najbolj vabila. Sicer o njej nimam pojma, ampak, če se hoče, se vse podatke lahko dobi na internetu ali pa greš do...

Ja, takole se zgodi, če ne razmišljaš. Na petek trinajstega smo se spravili objaviti novo verzijo strani. Bravo mi... samo upam lahko, da se ne bo zgodilo kaj hujšega.

Čeprav je po besedah vremenoslovcev najhujša vročina že za nami, pa se takole v zgornjem nadstropju ob treh prižganih računalnikih (in vsej ostali periferiji) še vedno pocedi kakšen mini curek znoja. In ko samo pomislim, kako je bilo še ne tako dolgo nazaj, se curki prožijo kot za stavo.

Moja pričakovanja o mirnem toku življenja, ki bo sledilo zadnjim avgustovskim dnem, je očitno samo neka otroška iluzija. Najbrž je res samo otrok lahko tako neveden in naiven, da verjame, da je življenje lahko tudi nice & easy. Nič ni nikoli nice & easy, pa četudi je, se najbrž spet nahajamo v enem izmed svojih svetov, kateri se nam bo zdaj zdaj sesul. Izkoristite teh 5 minut.

Pozdravljene drage bralke in še lepši pozdrav dragi bralci! Javljam se vam sredi vročih priprav nočne tekme v plesnem maratonu iz letošnjega poletnega prvenstva v open air partyih. Tako bi se lahko začel tale uvodnik, če bi bilo v meni kaj komentatorja, ampak raje priznam, da o športnih izrazih vem ravno toliko, kot o latinskih imenih bujnega zelenja in se lotim tegale spisa my way.

Danes vam bom povedala pravljico. To ni navadna pravljica, v kateri princ išče svojo princeso in dobro vedno premaga zlo. Ta pravljica je resnična in, kar je še pomembneje, v njej se bo lahko našel prav vsak. Tako ali drugače.

Kar naprej ponavljam, kako je poletje čudovito in da, tudi meni se že nevarno dviga sladkor, vendar pa se bom letošnjega poletja zagotovo spominjala vsaj do naslednjega, ki bo prav tako kičast. Resnično se tudi trudim, da v svojih dokumentarnih spisih ne bi bila preveč osebna, vendar opažam, da mi gre pri tem čedalje slabše. Pa saj najboljše zgodbe so tako ali tako vedno vsaj malo...

Končno se je začelo poletje, prav tako, kot se spodobi. Sedaj je tako vroče, da se mi že možgani kisajo. Za nekaj časa je konec vseh obveznosti in prvič po zelo dolgem času mi je celo dolgčas. Danes sem si privoščila luksuz in spala do poldneva, zjutraj tako ali tako nimam kaj početi.

K tokratnem pisanju mojih tedenskih blodenj, opažanj in razodetij se spravljam tako dolgo, da sem že skoraj pozabila, ob kaj sem se namenila spotakniti. Splet okoliščin (tokrat so to začuda bili izpiti) pa je edini legitimni izgovor, ki ga lahko podam na tem mestu. Hvala nebesnim stvarnikom in slovanskim prišlekom, da je tema večno aktualna in upam, da bo moj epski poizkus vsaj komu odprl...

Zadnjih nekaj dni je stanje prav električno. Kar naprej dežuje in to me počasi že izčrpava. Vsako pomlad sanjam o vročem in s soncem obsijanem poletju, katerega spremlja lahkotna glasba in koktejli. No worries, no problem, just summer fun. Pa je res tako? Ja, mogoče na Jamajki, v resničnem svetu pa (odkar sem končala srednjo šolo) ni več.